Po podatkih statističnega urada se je bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev povečal zlasti na račun povečanja zaposlenosti in rast bruto plač zaposlenim v nefinančnih družbah in na račun sprostitev napredovanj v javnem sektorju.

Podatki statističnega urada tudi kažejo, da je presežek celotnega gospodarstva v odnosih s tujino v prvem letošnjem četrtletju znašal 847,8 milijona evrov, kar znaša 9,1 odstotka BDP. Na računu blaga in storitev je slovensko gospodarstvo ustvarilo 1014,6 milijona evrov (10,9 odstotka BDP) presežka, skupni vpliv primarnih dohodkov, tekočih transferjev in transferjev kapitala pa je bil negativen in tako zmanjšal presežek za 166,7 milijona evrov.

Izvoz blaga in storitev se je od lani povečal

Izvoz blaga in storitev se je v primerjavi z enakim obdobjem lani okrepil za 3,6 odstotka, pri čemer se je izvoz blaga povečal za 2,4 odstotka, izvoz storitev pa za 9,2 odstotka. Uvoz blaga in storitev pa je ostal na enaki ravni. Uvoz blaga se je zmanjšal za 1,1 odstotka, uvoz storitev pa povečal za 6,7 odstotka.

Nefinančne družbe so tudi v prvem letošnjem četrtletju nadaljevale s presežki. Ta je dosegel 28,7 milijonov evrov oz. 0,3 odstotka BDP. Zadnje četrtletje, ki ga podjetja niso zaključila s presežkom, je bilo prvo četrtletje 2012.

Stopnja investiranja višja kot v prejšnjem četrtletju

Razdolževanje podjetij in razmeroma nizka investicijska aktivnost se nadaljujeta. Kljub temu je bila stopnja investiranja, to je delež bruto investicij v osnovna sredstva v dodani vrednosti, 20,9 odstotka in s tem za 1,6 odstotne točke višja kot v prejšnjem četrtletju.

Presežek finančnih družb pa je v prvem četrtletju znašal 246,5 milijona evrov oz. 2,7 odstotka BDP.

Celotni prohodki države so se povečali

Primanjkljaj v sektorju država je v tem obdobju znašal 313 milijonov evrov ali 3,4 odstotka BDP. Celotni prihodki države so se v primerjavi z enakim obdobjem lani nekoliko povečali predvsem zaradi več pobranih davkov na proizvodnjo in tekočih davkov na premoženje, celotni odhodki pa so ostali na podobni ravni.

Ob tem so se občutno zmanjšale investicije v osnovna sredstva, njihov vpliv na zmanjšanje primanjkljaja pa je deloma nevtraliziralo povečanje izdatkov za končno potrošnjo.

Zmanjšanje investicij je sicer povezano s črpanjem sredstev EU, saj se je finančna perspektiva 2007-2013 zaključila, črpanje sredstev iz nove perspektive 2014-2020 pa še ni v polnem teku, navajajo na statističnem uradu.