V zadevi Hidro Koper pričal Franci Matoz

Kronika

Sojenje Branetu Goršetu v zadevi Hidro Koper se je nadaljevalo s pričanjem odvetnika Francija Matoza, ki je v tistem času zastopal občino Koper. Iz branja zaslišanja Matoza izhaja, da se ta s postopki povrnitve javnega dobrega ni posebej ukvarjal. Gorše naj bi kot premoženje Hidra namreč lažno prikazal zemljišča, ki so bila v resnici javno dobro.

Med očitki tožilstva nekdanjemu stečajnemu upravitelju Goršetu je tudi ta, da je kot stečajni upravitelj družbe Hidro Koper zakrivil poslovno goljufijo, s tem ko je kupcu lažnivo prikazal dejstvo, da so določena zemljišča Hidra v resnici javno dobro, ki jih kupec ne bo mogel pridobiti v uporabo. Podjetje NB Nekretnine iz Banja Luke je za celoten Hidro odštel štiri milijone evrov, pri čemer so bila zemljišča ocenjena na 2,5 milijona evrov, kolikor naj bi znašala z goljufijo pridobljena premoženjska korist.

Matoz je danes predlagal, da se prebere njegovo zaslišanje. Preiskovalcem je Matoz v tedanjem postopku pojasnil, da se ob številčnosti zadev, s katerimi se je ukvarjala njegova odvetniška pisarna, ne more spomniti, da bi se o konkretni zadevi stečaja Hidra Koper pogovarjal z Goršetom, ki ga je sicer poznal.

Kot je navedel, je med letoma 2006 in 2008 zastopal tudi Mestno občino Koper, vendar pri postopkih v zvezi z vrnitvijo javnega dobrega ni posebej sodeloval, razen če je bil vmes kakšen spor.

Na dodatno vprašanje Goršetovega zagovornika Emila Zakonjška, ali je v tem času sodeloval z Goršetom, pa je Matoz danes odvrnil, da se točno ne spominja, da pa zagotovo ni sodeloval v zvezi z vprašanjem javnega dobrega.

Na torkovem naroku je sicer tedanji zastopnik družbe NB Nekretnine Gregor Simoniti po poročanju Primorskih novic v preiskavi povedal, da je v zemljiški knjigi videl, da je zemljišče, ocenjeno na 2,5 milijona evrov, opredeljeno kot družbena lastnina v upravi Hidra. Gorše pa naj bi mu povedal, naj ne skrbi, da so vse nepremičnine v stečajni masi Hidra in da če ne bi bilo vse v redu, tega stečajni senat ne bi odobril.

Na dražbi, ki je sledila, pa zemljišča niso mogli vpisati v zemljiško knjigo, ker je šlo za javno dobro. Nato so se po Simonitijevem pričanju sestali z Goršetom in Matozom, ki o tem ni vedel nič. Zato pa naj bi Matoz resno podvomil, da bi bila občina pripravljena zemljišče izločiti iz javnega dobrega, je še navedel omenjeni časnik.

Tožilstvo Goršetu očita še zlorabo položaja in pranje denarja, pomoči pri kaznivih dejanjih so obtoženi še Goršetova žena Barbara ter Vlado Petek in Rudolf Trček.

Med drugim naj bi Gorše kot stečajni upravitelj oškodoval stečajno maso Hidra s tem, da naj bi ob pomoči vodje podjetja Ofis Polone Kuhar in Stajke Skrbinšek, ki sta že priznali krivdo pomoči pri zlorabi položaja in pranju denarja, na skrivaj odkupil določene terjatve Hidra. Pri tem naj bi upnike prepričal, da bodo le minimalno poplačani, omenjene terjatve pa naj bi nato za dobra dva milijona evrov odkupilo podjetje Ofis in s tem Goršetu omogočilo pridobitev protipravne premoženjske koristi.

Deli novico:

sveti jurij |  16 .01. 2014 ob  12: 23
Franci,Franci, te daje demenca?