V sredogorju in visokogorju je na severnih pobočjih in nad 2000 metri nadmorske višine že sneg, temperature pa so pod ničlo. Zato so tam poti spolzke. Enako velja za nižje poti, ki so marsikje prekrite z odpadlim listjem. Zato mora biti pri hoji med planinci ustrezna razdalja zaradi zdrsov, opozarjajo na Policijski upravi Kranj.

Ključni sta pripravljenost in oprema

Zlasti morajo biti planinci previdni pri prečenju grabnov in pobočij. Pri zdrsu po zmrznjenem snežišču z naklonom 42 stopinj namreč oseba že po 20 metrih doseže hitrost 70 kilometrov na uro, po 80 metrih drsenja pa več kot 140 kilometrov na uro.

Za varen obisk gora sta poleg previdnosti in zbranosti ključni pripravljenost in ustrezna oprema. Opremo je pozimi treba prilagoditi vremenskih razmeram in snegu ter jo tudi uporabljati, ne le nositi s seboj. To velja tudi za dodatne specializirane pripomočke, kot so vrv, cepin, dereze in čelada.

Če se izgubite, pokličite 112

Za varno pot v gore je bistvena že pravilna izbira cilja. Ker so markacije že lahko skrite pod snegom, je pomembno, da planinec izbere območje, ki ga pozna. Mora biti zbran in pozoren ter ne sme zaiti s poti. Če se izgubi, je bolje, da pokliče na številko 112 ali 113, svetujejo policisti.

Kot opozarjajo, je vrh šele polovica poti. Pri tem je treba upoštevati, da se gre na vrh po težji poti, sestopa pa se po lažji. Planincem svetujejo tudi, naj se v gore ne odpravljajo sami. Vsaka poškodba na težko dostopnih terenih je namreč lahko usodna. Zato je nujno vsaj, da je o poti planinca nekdo seznanjen, da lahko prosi za intervencijo, če se ne vrne v dogovorjenem času.