V četrtem Biološkem večeru 2023/24 o Obnovi podvodnih gozdičkov rjavih alg iz rodu Cystoseira s.l. 

Predavanje bo potekalo v sredo, 10. januarja, ob 19. uri preko videokonferenčnega orodja ZOOM.

Predavateljica se raziskovalno ukvarja z ekologijo makroalg in ohranjanjem morskih habitatov. V sklopu doktorata se osredotoča na obnovo gozdičkov rjavih alg iz rodu Cystoseira s.l. v severnem Jadranskem morju. Že od nekdaj jo je zanimal podvodni svet in tako je že od malih nog številne ure preživela ob občudovanju rib, ki jih je gojila v številnih akvarijih. Skrb za vodne organizme jo je tako prevzela, da si je po končanem podiplomskem študiju našla delo v nacionalnem akvariju na Malti. Vendar pa je ob spoznanju, da so številni morski habitati vedno bolj ogroženi, odločila, da želi s svojim delom resneje pripomoči k ohranjanju le-teh. Tako je izobraževanje nadaljevala na področju varstva narave, s poudarkom na morju. Tudi v prostem času se rada potaplja in raziskuje morske pokrajine, ko pa je doma, pa svoj mali podvodni svet še vedno vzdržuje in občuduje v številnih akvarijih.

Predavanje se bo osredotočilo na rjave alge iz rodu Cystoseira s.l. (vključujoč rodove Cystoseira, Gongolaria in Ericaria), ki so pomembni gradniki habitata v Jadranskem morju in tudi širše v Sredozemskem morju. Za njih je značilna razvejana, tridimenzionalna struktura steljke, ki tvori t. i. krošnje, te pa se združujejo v prave podvodne gozdičke. Ti podvodni gozdički so po pomembnosti in številu vrst lahko primerljivi celo z gozdovi na kopnem in nudijo številne ekosistemske storitve, kot so visoka primarna produkcija, dolgotrajni ponor ogljika in zaščita obalnega pasu pred vremenskimi vplivi. Krošnje cistozir nudijo tudi življenjski prostor, bogati ribji in nevretenčarski združbo, substrat za številne vrste epifitov, vir hrane za številne organizme in jasli za ribje mladice. Zaradi antropogenih pritiskov, kot so prelov velikih predatornih rib, gradnja v obalnem pasu, onesnaževanje in evtrofikacija voda ter segrevanje morja, so populacije cistozir v zadnjih desetletjih v upadanju. Zaradi slabe širitvene kapacitete, fragmentiranih populacij in intenzivne paše s strani morskih ježkov in rastlinojedih rib je naravna obnova populacij malo verjetna. Dobro organizirani in usmerjeni obnovitveni ukrepi so tako nujni za ohranitev teh pomembnih habitatov.

Celoten program letošnjih bioloških večerov z ZOOM povezavo je dostopen tukaj.

Če ste tretje predavanje z naslovom 'To be stressed or not to be stressed – Antioxidants for plants and humans' zamudili, si ga lahko ogledate tukaj.