Sobo so našli v vili Civita Giuliana približno 600 metrov severno od Pompejev, italijanskega mesta, ki ga je pokopal vulkanski pepel bližnjega Vezuva leta 79 našega štetja.

Arheologi so v sobi, za katero domnevajo, da so jo sužnji uporabljali kot spalnico in shrambo, našli postelji, omarici ter različne keramične posode in lonce. Med posteljami je bila razlika, saj je bila ena z in druga brez žimnice, kar nakazuje, da je morda obstajala hierarhija v prostorih za služabnike, so pojasnili arheologi.

Direktor muzeja v Pompejih Gabriel Zuchtriegel je na spletni platformi X, nekdanjem Twitterju, ocenil, da odkritje na nek način bolj pomenljivo razkriva življenje v starih časih kot neko lepo skulpturo.

Arheologi so prostor rekonstruirali z metodo zapolnjevanja organskega materiala, ki je ostalo v pepelu, z mavcem. Pregled keramike in lončenine pa je pokazal na negotove in nehigienske razmere, v katerih so ljudje živeli, so zapisali v poročilu.

Sužnji so si sobo delili z najmanj tremi glodalci. Za eno od podgan, ki je bila v zaboju pod posteljo, je bilo videti, kot da želi pobegniti v trenutku, ko je poginila, enako kot drugi prebivalci Pompejev.

K ohranitvi starodavnega mesta Pompeji so pripomogli kupi pepela, blata in lave. Ponovno so ga odkrili v 18. stoletju in je postalo ena najbolj priljubljenih turističnih točk v Italiji, obenem pa tudi pomemben kraj za delo arheologov.