DM tek za ženske piše posebne zgodbe, ki jih je prav toliko, kolikor deklet je do sedaj nastopilo na DM tekih za ženske. Letos bo 31. maja v parku Tivoli nastopila tudi izjemna ženska Ana Jurčić, mati osemletnega Timoteja iz Kopra, ki ima cerebralno paralizo in ki v svojem življenju premaguje marsikatere ovire. Timotej je edini otrok v Sloveniji, ki je kljub najtežji obliki cerebralne paralize v domači oskrbi: "Vesela sem, da nisem več spregledana in preslišana, po drugi strani pa se mi to, kako živim, ne zdi tako posebno, saj ni nič neobičajnega." Ana je novopečena tekačica. Da je pričela s tekom, imajo zasluge njeni prijatelji, ki so jo za božič presenetili in ji podarili invalidski voziček, prilagojen za tek: "Tek je v več pomenih rešilna bilka –fizično, da bom lažje zdržala napore, psihično – ventil za vsa bremena, s katerimi se dnevno spopadam. Timoteju posodim svoje noge in tako tečem zanj, z udeležbo na tekaških prireditvah, ki imajo za naju primerno progo, pa tečem, da sporočim ljudem, da so tudi invalidi lahko del 'normalnega' življenja, samo nekaj prilagoditev je potrebnih in malo volje,« pravi Ana.

S tekom nadaljevala tudi v nosečnosti

Marija Horvat je mamica štirih otrok, Viktorije (12 let), Davida (10 let), Sare Marije (4 leta) in male Amadeje, stare komaj 4 mesece. S tekom je pričela pred letom in pol. Prvenstveno zaradi priporočil v zvezi z zdravstvenimi težavami (zaradi avtoimunske revmatske bolezni, ki, odkar teče, miruje oz. ne napreduje), nadaljevala pa zaradi vzdrževanja kondicije, ki jo še kako potrebuje pri pestrem vsakdanjiku, in dobrega počutja.

Pridružila se je skupini Lucija teče in s tekom ni prenehala niti potem, ko je zvedela, da je noseča, in kljub temu da ima številno družino ter kot vsakdo izmed nas veliko obveznosti. "Tek je koristen za vsakogar. Tudi če teka ne vzljubiš takoj na začetku, je potrebno nekaj časa vztrajati. Pride tudi kriza, ampak jo moraš premagati. Vzemite si čas zase. Naredite nekaj zase danes in ne čakajte na jutri," meni Marija.

Življenje s srčnim spodbujevalnikom ni drugačno

Eda Patru, predavateljica na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, mati lepih sedemletnih dvojčic, Emili in Lile, je z rekreacijo pričela leta 2010 zaradi zdravstvenih razlogov in priporočil zdravnika po vstavitvi srčnega spodbujevalnika. Izbrala je tek, ker se ji je zdel najprimernejši. Poleg teka redno obiskuje zumbo. V teku neznansko uživa, predvsem zaradi občutka svobode. Tek jo napolni z energijo in jo sprosti. "Tek mora biti tudi zabava, ne prisila. V njem moraš uživati sicer si je bolje izbrati drug primeren šport," pravi Eda.

Kjer je volja, je moč

Barbara Stendler je delala dobrih 13 let kot stevardesa na jahtah po svetu. Proste trenutke je preživljala predvsem s tekom in fitnesom. Redno je tekla vsak drugi dan. Tudi med nosečnostjo pred petimi leti je bila še kar aktivna. Po porodu je imela težave z ledvicami in zato tek opustila. Uživati je morala posebna zdravila, pričela je pridobivati kilograme, kar je seveda vplivalo tudi na njeno počutje. Pridobila jih je kar 35.

Pred 17 meseci se je odločila in vzela življenje, kot se temu reče, v svoje roke in se uprla zdravilom in obrnila list. Uspelo ji je normalizirati izvide, izboljšati kakovost življenja in zmanjšati kar nekaj konfekcijskih številk: "Pričela sem ponovno s tekom in sedaj tečem dvakrat tedensko; za sprostitev in predvsem zase. Tek mi predstavlja posvečanje sebi in zbistritev misli. Tečem z veseljem, in to v vseh letnih časih."