Mednarodni simbol za zavedanje, da je samomor velik javno zdravstveni problem in izraz sočutja do vseh, ki so zaradi samomora koga izgubili, je rumeno-oranžna pentljica. Tudi letos bodo na današnji dan z rumeno-oranžnimi barvami osvetljene nekatere znamenitosti v več slovenskih regijah, so sporočili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

V obdobju od leta 2013 do 2022 je v Sloveniji med posameznimi leti prihajalo do nihanja samomorilnega količnika, vendar je v povprečju količnik samomora rahlo upadal. V lanskem letu sta v Sloveniji zaradi samomora umrli 402 osebi, od tega 321 moških in 81 žensk, je na novinarski konferenci pred dnevi povedala Saška Roškar z NIJZ.

Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije vsako leto zaradi samomora na svetu umre več kot 700.000 ljudi, skoraj 77 odstotkov vseh svetovnih samomorov pa se zgodi v državah z nizkimi in srednjimi dohodki.

"Medicinske sestre, babice in zdravstveni tehniki imamo na področju prepoznavanja samomorilne ogroženosti in preventive samomora zelo pomembno vlogo na vseh področjih zdravstvenega varstva, še posebej pa zaposleni v službah nujne medicinske pomoči, družinske medicine in na področju duševnega zdravja in psihiatrije," je ob tem povedal predsednik sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije Aljoša Lapanja.

Zbornica in sekcija se pridružujeta pozivu Mednarodne zveze za preprečevanje samomora, da ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora s prižigom svečke na svojem oknu danes ob 20. uri izrazimo podporo preprečevanju samomora ter v spomin tistim, ki so umrli zaradi samomora, in kot upanje za njihove svojce.

Med 19. in 23. septembrom bo v Piranu v organizaciji Slovenskega centra za raziskovanje samomora Univerze na Primorskem potekal 32. svetovni suicidološki kongres. Na kongresu bodo prisotni mednarodni in domači strokovnjaki, ki se s preprečevanjem samomora ukvarjajo na različnih področjih.

Sovoditeljica kongresa Vita Poštuvan je ob tem povedala, da je za Slovenijo, ki se sooča z nadpovprečno visokim količnikom samomora v primerjavi z evropskim in svetovnim povprečjem, organizacija tega kongresa še posebej pomembna. Poleg spodbujanja pridobivanja znanja bo omogočila tudi mreženje ter krepitev že vzpostavljenih in oblikovanje novih vezi med strokovnjaki in zainteresiranimi posamezniki. To je edinstvena priložnost za prenos znanja, je dejala.

V društvu Ozara Slovenija pa 20. oktobra v Cankarjevem domu pripravljajo dogodek, ki bo namenjen razbijanju še vedno močno ukoreninjenih tabujev, povezanih s psihotičnimi motnjami in samomorom. V prvem delu bo na ogled izvirna avtorska gledališka igra z naslovom Kriplov zagovor, drugi del dogodka bo namenjen predstavitvi avtobiografskega romana Simona Šerbinka Življenje v podzavesti. Osnovna zgodba govori o odločitvi, da se človek spoprime z duševno motnjo in po poskusu samomora na novo zaživi.

Kadar je posameznik v hudi stiski, njegov izbrani zdravnik pa ni dosegljiv, se lahko obrne na dežurnega zdravnika, dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice, reševalno službo (112) ali urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani, kjer so dosegljivi na telefonski številki 01 475 06 70.

Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik sta 24 ur na dan na voljo na telefonski številki 116 123, Telefon za otroke in mladostnike Tom je od 12. do 20. ure na voljo na številki 116 111. Od 19. do 7. ure je na telefonski številki 01 520 99 00 na voljo klic v duševni stiski. Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja je dostopno prek telefonske številke 080 11 55. Deluje od ponedeljka do petka med 12. in 22. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa med 18. in 22. uro.