Borut Štrukelj

Medtem ko je CureVac cepivo, ki temelji na informacijski mRNK, tako kot cepivi podjetij Pfizer/BioNTech in Moderna, pa je Sputnik V vektorsko cepivo, podobno kot cepivi podjetij AstraZeneca in Johnson & Johnson.

Cepivo Novavax pa vsebuje rekombinantno beljakovino, s katero se virus pripenja na človeško celico. Gre za cepivo, narejeno na principu, ki se uporablja tudi za klasične kužne bolezni. Klinično preizkušanje cepiva so opravili na 37.000 ljudeh, izkazalo se je, da je 90-odstotno učinkovito, zaščitno deluje tudi proti britanski in južnoafriški različici, je na današnji novinarski konferenci o covidu-19 povedal Štrukelj.

Ob tem je predstavil priporočila neodvisne skupine strokovnjakov, ki so delovali pri Emi na področju bioloških zdravil. Poudaril je, da je bila odločitev Eme glede varnosti cepiva AstraZenece pravilna in pričakovana. Cepivo obvaruje pred okužbo, predvsem pa prepreči težji potek bolezni in hospitalizacijo zaradi covida-19.

Glede ugotovitev nemškega inštituta v zadnjih dveh dneh o povezavi med cepivom in krvnimi strdki v možganih pa je opozoril, da gre za izjemno redek pojav, zgodi se v manj kot enem primeru na milijon cepljenj, medtem ko je denimo ta možnost pri ženskah, ki jemljejo kontracepcijske tablete, tisoč na milijon. V Sloveniji še ni bilo pojava krvnega strdka po cepljenju s cepivom AstraZenece, Štrukelj tudi upa, da do njega ne bo prišlo.

Vseeno pa svetuje, naj cepljeni pokliče svojega osebnega zdravnika, če prvi odgovor organizma na cepivo, ki je sicer pričakovan, ne izzveni po 72 urah, če hud glavobol vztraja teden dni, ima zamegljen vid ali otežen govor.

Omenjena skupina tudi svetuje članicam EU, naj ne pripravijo le kartončka o cepljenju z informacijami o cepivu, pač pa pripravijo tudi informacije za cepljene z opisi pričakovanega odgovora organizma po cepljenju, ter priporočila, kako ukrepati ob pričakovanih stranskih učinkih, torej, katera protibolečinska sredstva jemati in katera proti povišanih temperaturi.

Čeprav želijo, da bi se proti covidu-19 cepili v največjem številu, pa Štrukelj poziva, naj se ne vrši pritisk na posameznike, ki morda v tem trenutku še dvomijo v cepljenje. Zato si v skupini želijo, da bi bilo čim več klicnih centrov, na katere bi se lahko obrnili posamezniki z dvomi.

Glede dvomov v etičnost nekaterih cepiv, kot je cepivo AstraZenece, pa je poudaril, da je razvoj cepiva temeljil na celici, ki je bila pred desetletji izolirana iz spontano splavljenega zarodka in je bila nato miljardokrat prenesena v laboratorijih. Zatrdil pa je, da cepivo ne vsebuje celic nerojenih otrok, zato moralno ni sporno. Opozoril je, da so bila na podlagi takšnih celic narejena tudi vsa biološka zdravila.