Največji ladjarji na svetu pristajajo tako v koprskem kot v tržaškem pristanišču. A koliko se tako velikim ladjam izplača desetkilometrska vožnja po morju, se sprašujejo v Financah. Skozi koprsko pristanišče vstopa tovor za Madžarsko, skozi tržaško pristanišče tovor za Italijo. Ko gre za Avstrijo, se pristanišči delno prekrivata, pravijo koprski špediterji.

Razmere se zadnje čase spreminjajo, saj tržaško pristanišče zaradi uvedbe novih vlakovnih povezav dobiva prednost na Slovaškem. Smiselno je tovor, ki vstopa v Slovenijo, tudi ocariniti v Sloveniji, tovor za Italijo pa v Italiji, so za Finance pojasnili v špediterskem podjetju Alfa SP.

Za primer, kitajsko pristanišče v Guangzhouju ima deset terminalov, pristanišče v Šenzenu pet, a če je potrebno se ladja ustavi na vseh terminalih. Stroški pristajanja se najverjetneje porazdelijo na pretovorjene kontejnerje, zato se ladjam izplača ustaviti tako v koprskem kot v tržaškem pristanišču, ko se enkrat pripeljejo v Severni Jadran, še pojasnjujejo v Alfa SP.

Da sta koprsko in tržaško pristanišče različni, čeprav je razdalja med njima minimalna, zatrjujejo tudi v Luki Koper. V Trstu so bili do sedaj usmerjeni na tržišče Furlanije Julijske Krajine, na severno Italijo in manjši delež na Avstrijo. Koper naj bi zadnjih 60 let gradil prijateljstva v centralni Evropi, največji delež pa ima v Avstriji.