Bojazen, da bomo zamudili zapisati stanje naših narečij in govorov, da bi jih s tem rešiti pred pozabo, je gotovo utemeljena. Tako je nadvse pomemben izid monografije Šavrinsko in istrskobeneško besedje na Piranskem dialektologinje Suzane Todorović. Knjigo so ob izjemnem zanimanju domačinov prejšnji teden predstavili v Knjižnici Lucija, kjer se je z avtorico pogovarjala Ingrid Celestina, predstavnica založbe Libris, ki je knjigo izdala.
Šavrinsko in istrskobeneško besedje na Piranskem
Piran
Monografija Šavrinsko in istrskobeneško besedje na Piranskem Suzane Todorović je smiselno nadaljevanje dela Narečno besedje piranskega podeželja, ki ga je avtorica v soavtorstvu z Rožano Koštial izdala natanko pred letom dni. Namen obeh del, ki sta nastali na podlagi terenskih raziskav, ni bil le čim bolj popolno popisati narečno besedišče v občini Piran, pač pa tudi prikazati in osvetliti raznoliko narečno realnost tega območja, ki temelji na posebnostih naseljevanja istrskega polotoka v preteklosti.
Avtorica proučuje slovenske in italijanske istrske govore in tema nove monografije so italijanski istrski govori. Tako predstavlja istrskobeneško besedišče in torej materin govor domačinov iz Sečovelj, Strunjana in Dragonje, kjer govorijo poleg istrskobeneškega tudi šavrinski govor.
Monografija je namenjena domačinom in narečnim govorcem, je pa sestavljena tako, da je berljiva širšemu krogu ljudi ter uporabna tudi za raziskovalce dialektologe. Nastala je po obsežni raziskavi, v kateri so v vsaki vasi sodelovali 4 domačini in vsak je bil vprašan po narečnih izrazih z 1.326 vprašanji.
Kot poudarja Todorovićeva, so v raziskavi izpostavili tudi problematiko ustreznega kartiranja istrskih govorov in določanja meje med slovenskim in italijanskim istrskim narečjem v slovenski Istri. "Poglobljena raziskava je pokazala, da v krajih ob morju in njihovem zaledju Istrani govorijo le istrskobeneško narečje, v gričevnatih predelih Istre pa šavrinsko in ponekod tudi istrskobeneško narečje," ugotavlja Todorovićeva.
Knjiga je izšla ob finančni podpori Občine Pran in ŠOU v Ljubljani.
Nadalje je bila Todorovićka nekakšna "priležnica" nekdanjega direktorja UP ZRS dr. DArka Darovca (saj veste, tistega, ki je kot dolgoletni direktor te parajavne ustanove pocuzal več sto tisoč evrov javnega denarja za projekte, ki je nato poniknil neznano kam, ki je prodajal svoje zasebne avtomobile firmi za službene, ki je sklepal večmilijonske gradbene posle z gradbenim podjetjem lastnega svaka, ki je skupaj z rektorjem dr. Bohincem pri izgradnji kampusa Livade v Izoli ogoljufal državo za več sto tisoč evrov na račun netransparentne nabave oken, ki je skupaj z dr. VEsno Mikolič, nekdanjo dekanjo UP FHŠ nezakonito metal na cesto) skratka, se mu je dobrikala, zato, da si je udelavala mesto na Inštitutu za jezikoslovje UP ZRS.
Po tistem, ko je dr. Dragan Marušič odžagal Darovca, pa je taista Giljanovićka (oz. tedaj že Todorovićka) redno zahajala na skrivne sestanke na rektorat, kjer se je Marušiču ponujala, da jo imenuje za novo predstojnico Inštituta za jezikoslovje UP ZRS, namesto "nesposobnega Filipija" (ja, svojega nekdanjega mentorja, s katerim sta goljufala državo - gl. spodaj - je bila pripravljena prodati za sitne pare oz. mu zariniti nož v hrbet); potem je preko Blaža Ćeklića in svojega partnerja Momirja Todorovića želela doseči pri nekdanjemu v . d. dekana FHŠ dr. GOrazdu Drevenšku, da jo zaposli na FHŠ v večjem odstotnem deležu........
Skratka, to je visoko "etična", "akademska" podoba zveličavne dr. Suzane Todorović. Ali, kot bi se izrazili Balkanci: NE BI NI ŠTAPOM DIRNUO.
No ti bom še jaz pejstal nekaj:
Pravopís, s tujko ortografija (grško ὀρθός pravilno in γραφή pisava) je množica pravil, pogosto v knjigi skupaj s slovarskim delom, o pisanju besed nekega jezika. V ožjem pomenu gre za pravila preslikave fonemov v znake.
FONEMOV V ZNAKE ! To pomeni, da bi morala obstajat pravila kako se napiše npr. čikera, ćikera z upoštevanjem raznih oblik polglasnikov in poudarkov.
Kapiraš, da jaz ne govorim o enakopisju temveč o pravopisju....
in alora?? kaj taba ni jasno te????
Narečje ali s tujko dialekt (iz gr. dialektos) je jezikovna zvrst, ki jo uporablja poljubno število govorcev na določenem ozemlju. Narečje je torej jezikovni sistem z razvitim lastnim besediščem in slovnico, ne pa nujno tudi načinom zapisa
Lahko bi vedel, da pravopis ne pomeni nič drugega, kot to kako se pišejo izgovorjene besede.
Za določene glasove obstajajo pravila, kako se jih napiše.
Če pa ti rečeš šrajat, šajat ali diškoret to nima nobene veze.
Eno malo osnovne kulture pa vsekakor bi rabil.
s tojin kumentarjon se samo dol znat nam, ki ša znamo (ane) diškoret, (ane) šrajat, da nimaš pojma kaj ja Istra in gdu biva vanji...
kašan pravopis dialekta? ku vre, pa vsaka vas be mogla jemet sojga
ku se ti star in braz vuja ja tu toja stvar in guvore zasa...ku mati in oća ćajo da njih otrok zna pu dumaća ga bojo ben navadle...
Tukaj se vsi izražate (ali vsaj poskušate) pu domaće, ma kot vidite ima vsak svoj stil.
To je samo dokaz, da za razliko od naše italijanske različice Istrijanov mi sploh nimamo
izdelanega pravopisa v dialektu.
Bi bilo pametno, da nekdo za to poskrbi in se magari otroke to nauči.
Mi smo oramaj masa stari.
Celoten ZRS (tudi tak, kot je danes) je rezultat ene same negativne selekcije. Resnično dobri znanstvenikei in etični ljudje so od tam šli (pobegnili) ali se jih je odšlo (tj. znebilo na najpritlehnejši in najzavratnejši možni način) že davno tega....
Ostajajo pa Mikoličke, Škofje, Pelikani, Pišoti, Bufoni in pa seveda raznorazne todorovićke in giljanovićke (prodane duše - sitne ribice, ki znajo imenitno ribariti v kalnem).....