Po poročanju medijev naj bi zemljo vozili v 8 kilometrov oddaljene Korte in druge zaselke. Projektu sicer nasprotuje tudi civilna iniciativa Gibanje za Izolo, saj da je skoraj nemogoče prevažati zemljo na takšni razdalji, takšen transport pa da bi še bolj škodoval že tako slabemu stanju cest v zaledju.

Usoda projekta je sicer odvisna od sprejetja občinskega prostorskega načrta (OPN), o njem pa bodo Izolani in Izolanke odločali na referendumu.

Kot poudarjajo na izolski občini, se bo po sprejetem OPN v Izoli nadomestilo samo 7 ha delno zapuščenih kmetijskih zemljišč za Drogo, kjer je predvidena nova poslovna cona, za 11 ha nekdaj obdelovalnih površin v izolskem zaledju.

"V ta namen je bila izdelana strokovna pedološka študija na Biotehniški fakulteti UL. Ta je bila podlaga za pripravo OPN in ni prišla v javnost sedaj, kot so poročali mediji, temveč je javno dostopna že od leta 2019. Uradno je bila predstavljena na javni obravnavi OPN. Njen namen je bil ugotoviti vsa potencialna območja, primerna za vzpostavljanje novih kmetijskih zemljišč," so zapisali.

Kot navajajo, gre za zemljišča v državni lasti na obrobju obstoječih kmetijskih zemljišč, "kar pomeni, da se hkrati rešuje problematiko zaraščenih državnih zemljišč". 11 ha določenega terasastega območja je bilo izbranih zaradi najnižjih izvedbenih stroškov.

Poudarjajo tudi, da je vzpostavljanje kmetijskih zemljišč v javnem interesu. "Kmetijstva ne gre povezovati zgolj z ekonomskim vidikom, temveč je tesno povezano z ukrepanjem proti neugodnim podnebnim spremembam in eroziji," še dodajajo na občini.

"Obenem se s takim ukrepom varuje krajino in omogoča protipoplavno zaščito območja. Drugačne rešitve za razvoj kmetijstva v naši regiji ni," navajajo in zatrjujejo, da bo stroške vzpostavitve novih kmetijskih zemljišč krila občina.

"Zemljišča se bo nadomeščalo fazno, sočasno z izgradnjo nove poslovne cone. Študija je prvi primer dobre prakse na državni ravni, ki strokovno in učinkovito rešuje vsa glavna vprašanja, povezana s kmetijstvom v Izoli. Kmetijska zemljišča bodo vzpostavljena tam, kjer so nekoč že bila. Te spremembe so trajnostne in jih bo omogočal uveljavljeni OPN," so še navedli, priložili pa so tudi povezavo do celotne izjave mag. Marka Starmana, vodje Urada za prostor in nepremičnine, ki jo je podal novinarju.