Obala ima dve možnosti razvoja, piše v Delovi Sobotni prilogi Jožef Slokar, ki je bil od leta 1974 do 1989 predsednik poslovodnega odbora Železniškega gospodarstva v Ljubljani. Ena možnost je razvoj pristaniške dejavnosti, s čimer bi Luka Koper postala evropska transportna vrata. Druga možnost je razvoj prestižnega turizma med Koprom in Izolo. Oboje zahteva znanje in pogum, se pa tudi medsebojno izključuje, meni Slokar.
RAZVOJ SLOVENSKE OBALE: Razvoj pristanišča ali prestižnega turizma?
Koper
Z odločitvijo, da postane obala med Koprom in Izolo rekreacijska, kolesarska, sprehajalna in kopališka cona, je bila sprejeta – hote ali ne – strateška in dolgoročna odločitev, meni Slokar. Slovenska obala lahko postane ena najsodobnejših in mondenih evropskih rivier ali eno najsodobnejših pristanišč Sredozemlja. Turistična in pristaniška dejavnost se izključujeta, zato oboje ni mogoče.
Širitev Luke Koper severno in južno onemogočata mesti Ankaran in Koper, vzhodno rezervat Zatok. Podaljševanju pomolov v morje Ankarančani nasprotujejo. Sipki in razsuti tovor ob vetru praši mesto. Da luške storitve v vseh pogledih zadovoljujejo kakovostne standarde in zahteve, dokazuje Kitajska, ki je izkazala interes za koprsko pristanišče, in del Evrope. A razvoju in bistvenemu povečanju obsega storitev sedanje zmogljivosti ne morejo zadostiti.
Kot meni Slokar, je potreben strateški razmislek, ali se tudi del obale med Koprom in Izolo nameni razvoju pristanišča. Potem so vsa druga vprašanja in dileme o drugem tiru lažje rešljivi.
Če pade odločitev, da se slovenska Obala spremeni v luksuzno riviero, potem bo potrebno iz Luke Koper narediti butično pristanišče, namenjeno avtomobilom, zabojnikom in drugim butičnim tovorom ter intenzivnejšemu razvoju potniških turističnih križarjenj. Promet s sipkimi tovori bi bilo potrebno ukiniti.
Verjetno bi se izkazalo, da je v drugem primeru drugi tir nepotreben, saj obstoječi tir zadovoljuje potrebe pristanišča. Dobimo pa edinstveno priložnost za razvoj najbolj sodobne in najbolj mondene riviere.
Kdo zate zna izkrostit turizem v Sloveniji oz. na Hrvaškem (v bližini Slovenije) ali pa v Italiji (izjema Benetke)?
Na Hrvaškem imaš prenočitev in kulinariko, zelo malo za državo, ki ima čez 100 otokov. Na Maldivih razen kulinarike, prenočitev in ogled mesta nimaš kaj delat. Športnih aktivnosti je celo manj kot pri nas. Wellness ponudba ni nič boljša!
Od turizma, ki ga imamo na obali ni ravno neke strašne koristi, je pa res, da niti ne znamo ponudit in tržit vse kar bi lahko. Prodajanje nepremičnin tujcem, pa je dvorezni meč, je samo blažja oblika razprodaje države.
Vrhunska besedna zveza: "... pač smrad smrdi".
Praviš turisti ne zapravljajo? Potem bi te nekaj vprašal:
A) kako veš koliko zapravljajo?
B) koliko bi moral zapraviti, da bi ti bil zadovoljen?
C) prodane nepremicnine tujcem ni zapravljanje? Uživanje naše hrane v naših restavracijah ni zapravljanje? Nakup v trgovinah tudi ni zapravljanje zate? Italijani vse povsod vsak vikend.
Dokler je bila Luka bankomat za tovariše in njihove naslednike, ni bilo nobenega problema.
Po osamosvojitvi je tov. Bavčar z direktivo "partije"-LDS uničil hotelirstvo , Drogo, Istra Benz.
Časar je plenil po Luki, Lovšin po Intereuropi.
Sedaj pa je se gremo novih izzivov.
Bodočnost tega dela Istre je postala obala med Koprom in Izolo.
To je seveda ena velikanska neumnost, ki samo kaže na ignoranco tega gospoda.
Torej se nam obetajo spet špekulacije in mafijski posli na tej bogi krpi zemlje.
Glede na nivo razmišljanja ljudi, smo lahko prepričani, da nočne more ne bo nikoli konec.
Še zadnje vprašanje: A so ti ljudje, ki ponoči sanjajo te neumnosti, sploh kdaj v življenju videli kako moderno rivijero ?
Pa še novinarjevo nepoznavanje slovnice: "če pade odločitev" je izraz ki pravzaprav pomeni da je odločitev padla, torej ni vzdržala, tako kot padeš na izpitu, tako kot pade država po kapitulaciji, enako velja odločitev... odločitev je končno stanje in če pade potem je ni več ampak je nekaj drugega... halo !! Uči se !!