"O kriminalističnih preiskavah pri Sazasu in njegovem vodstvu sem premalo seznanjen, tako da zaenkrat tega ne morem komentirati. Me pa ni presenetilo, glede na to, kakšna kampanja se je s strani uporabnikov glasbenih del pod zaščito Sazasa in avtorjev, ki nimajo opaznega ustvarjalnega opusa, vrsto let izvajala proti društvu, ki še edino v Sloveniji ščiti skladatelje in tekstopisce. Tako daleč je šlo, da o Sazasu govorijo kot o kriminalni združbi. Ena od komercialnih radijskih postaj ga celo enači s teroristi!?" dogajanje komentira skladatelj, producent, aranžer in klaviaturist Marino Legovič.

Sum pranja denarja in zlorabe položaja 

Hišne preiskave naj bi potekale na šestih različnih lokacijah, kjer so ljubljanski, kranjski in celjski kriminalisti zbirali dokaze o zlorabi položaja in pranju denarja. Osumljenih naj bi bilo več oseb, a nihče od njih ni bil pridržan. Prekazenski postopek naj bi začeli na podlagi prijave, ki jo je državni organ vložil lani. Preiskavo vodi in usmerja specializirano državno tožilstvo.

Vlogo Sazasa naj bi omejili z zakonom

Na Sazas v javnosti že nekaj časa letijo očitki zaradi domnevnih nepravilnosti. Glasbeniki naj bi združenje in njegovega vodjo Matjaža Zupana obtoževali nepravilne rabe denarja. Veliko denarja naj bi se prelilo v delnice, potne stroške in nakupe nepremičnin. Vlada že nekaj časa pripravlja spremembo zakonodaje, ki naj bi omejila vlogo Sazasa pri nadzoru nad spoštovanjem avtorskih pravic v glasbi.

Poslanci: imamo dovolj kvalitetne produkcije? 

V torek je v državnem zboru potekala razprava na temo zakona o medijih. Beseda je tekla o tem, ali je za doseganje obveznega deleža kvot (70 odstotkov slovenske glasbene produkcije) na razpolago dovolj kvalitetne produkcije? Pa tudi, ali je smiselno v zakonu o medijih naslavljati točno določene radijske in televizijske programe, ali je bolje zakonsko dikcijo oblikovati sistemsko? Kakšno finančno in kadrovsko obremenitev bo za medijske hiše predstavljalo merjenje doseganja kvot? Ali so sankcije v primeru kršitve dovolj učinkovite?

Tinkara Kovač: mi vsi smo Sazas 

"Moramo se zavedati, da smo Sazas mi vsi, glasbeni avtorji. Upamo, da se bo vse dobro izšlo za slovensko glasbo in slovenske glasbenike," pravi Tinkara Kovač, ki se bo še naprej zavzemala za slovenski jezik in glasbo, ker jo ceni in verjame, da je dobra. "Zakon mora urejati stvari tako, da obstaja telo glasbenikov, izvajalcev, avtorjev, skratka tistih, ki se jih zakon tiče. Tega pri nas zaenkrat še nismo imeli možnosti videti in upam, da bomo v kratkem," še pravi Tinkara.

Rudi Bučar: dobra glasba ostaja v garažah 

Da bi avtorske pravice morale biti bolje urejene, predvsem pravilno in sorazmerno dodeljene, meni tudi Rudi Bučar. "Mislim, da ni res, da nimamo dovolj dobre slovenske glasbe. Nenazadnje veliko ljudi študira v tujini in črpa znanje, ki ga prinaša v domovino. Mislim, da je problem ravno obraten. Veliko dobre slovenske glasbe ostaja v garažah in prostorih za vaje, ker mladi ne dobijo možnosti. Posledično izgubljamo velik glasbeni kader, ki konča v tujini ali se preusmeri v drugo delo," je prepričan Rudi.

Marino Legovič: dobro glasbo je treba poiskati 

Da je premalo dobre slovenske glasbe, je pogosto slišati med glasebnimi uredniki slovenskih radijskih postaj. Legovič pravi, da gre za za lase privlečeno puhlico. "Le seznaniti se je treba z njo, jo poiskati, se pozanimati. Nenazadnje, ko se radijske postaje izgovarjajo, da vrtijo glasbo, ki jo želijo poslušalci, je isto, kot da otroku daš jesti samo to, kar si želi – sladkarije in hitro, nezdravo, industrijsko predelano hrano," še meni Legovič.