Koprski ZD, ki pokriva območje občin Koper in Ankaran, ima trenutno priznanih 22,78 programa splošne ambulante, od tega ima 16,2 zdravnika ZD, preostalo so koncesionarji. Kot je za časnik povedal direktor Matevž Ravnikar, se stvari premikajo počasi, čeprav vsako leto prosijo za dodatne programe, saj so njihovi timi preobremenjeni in se soočajo z izgorelostjo.

Skoraj vsi njihovi zdravniki presegajo normative. Ob upoštevanju glavarinskega količnika 2100, ki pomeni zgornjo mejo, ko lahko zdravniki začnejo zavračati nove opredelitve pacientov (ob normativu 1800), bi po Ravnikarjevih besedah ZD Koper potreboval še tri zdravnike in potrojen povečan program dela. Če pa bi veljal normativ iz Modre knjige, ki ga je s Fidesom dogovorilo tudi ministrstvo za zdravje, pa bi potreboval celo 10 novih zdravnikov.

"Zdravniki so obremenjeni še zaradi sočasnega dela v nujni medicinski pomoči"

ZD Izola trenutno zaposluje pet specialistov družinske medicine, k njim pa lahko prištejemo tri koncesionarje. To pa ne zadošča za vse potrebe, saj morajo zdravniki pokrivati tudi službo nujne medicinske pomoči, urgenco in mrliško pregledno službo. "Potrebovali bi vsaj še 1,5 specialista družinske medicine, pod pogojem, da se razširi državna mreža, kar pa je odvisno od ZZZS in ministrstva," je za Primorske novice dejal direktor Evgenij Komljanec.

Evgenij Komljanec

Tudi pri njih zdravniki precej presegajo normative. "Za kakovostno obravnavo po strokovnih priporočilih se moramo približati Modri knjigi. Zdravniki so obremenjeni še zaradi sočasnega dela v nujni medicinski pomoči," je jasen Komljanec.

V ZD Izola so pred kratkim zaposlili specialistko družinske medicine, le v tej ambulanti pa tudi sprejemajo nove bolnike. Sicer pri njih na običajen pregled pacienti čakajo en teden, nujni pa so sprejeti takoj.

Tudi v Piranu podhranjenost

V ZD Piran potrebe trenutno pokrivajo s štirimi zdravniki, le ena ambulanta pa sprejema nove bolnike. Gleda na število ljudi bi rabili še dva zdravnika, z upoštevanjem novih standardov pa bi lahko paciente obravnavali bolj kakovostno, je za Primorske novice dejala zdravnica družinske medicine Katarina Relca.