Predsednik DZ Milan Brglez je pojasnil, da mnenje DZ odgovarja na vprašanja, ki jih odpira pobudnica referenduma o dopolnitvi zakona o obrambi, Martina Dervarič iz Radia Študent. Ta je po tistem, ko je DZ v začetku novembra sprejel sklep o zavrnitvi referenduma, o tej odločitvi sprožila ustavni spor. DZ in vlada menita, da referendum o dopolnitvi zakona o obrambi ni dopusten, ker glede na ustavne določbe predstavlja zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev varnosti.

DZ je na predlog vlade dopolnitev zakona o obrambi potrdil zaradi aktualne begunske oz. migrantske problematike. Cilj dopolnitve zakona je, da DZ na predlog vlade lahko v izjemnih primerih omogoči širše angažiranje in poveča operativna sposobnost ter učinkovitost Slovenske vojske pri sodelovanju s policijo pri izvajanju nalog širšega varovanja državne meje.

Pobudnica neustrezno definira pojem varnosti in ogroženosti

DZ izpodbija mnenje pobudnice referenduma o dopolnitvi zakona o obrambi, ki v svoji vlogi zatrjuje, da se je DZ ob sprejemu zakona skliceval na varnost oz. varnostne razmere, čeprav te niso predstavljale grožnje "nedotakljivosti in celovitosti državnega ozemlja". Poleg tega, da pobudnica neustrezno definira pojem varnosti in ogroženosti, po mnenju DZ tudi zmotno navaja, da bi DZ lahko nujne ukrepe za zagotavljanje varnosti sprejel le takrat, ko dejansko stanje že odraža de facto ogroženost nacionalne varnosti.

Prav tako DZ v odgovoru ustavnemu sodišču ocenjuje, da je zakonski ukrep sorazmeren. Dopolnitev zakona o obrambi po mnenju DZ ne učinkuje neposredno, ampak določa zakonsko podlago, v skladu s katero lahko DZ vojski dodeli izjemna pooblastila. Sorazmernost se zagotavlja s subjektivno omejitvijo, DZ pa odločitev sprejme le z dvotretjinsko večino navzočih poslancev, je navedeno v odgovoru. Poleg tega je zakonski ukrep omejen vsebinsko, vojska pa lahko omenjena pooblastila izvaja le v sodelovanju s policijo.

Tudi ministrica za obrambo Andreja Katič je na seji odbora uvodoma ocenila, da je odgovor DZ ustavnemu sodišču utemeljen.