Vlada je na današnji seji podprla predlog poslancev SD za spremembo zakona o praznikih in dela prostih dnevih, po katerih bi praznik vrnitve Primorske k matični domovini, ki ga obeležujemo 15. septembra, preimenovali v praznik priključitve Primorske k matični domovini.
PRAZNIKA VRNITVE PRIMORSKE K MATIČNI DOMOVINI NE BO VEČ: "Ne ustreza zgodovinskim dejstvom"
Slovenija
Kot so sporočili po seji vlade, je vlada pri svojem mnenju upoštevala dejstvo, da mora ureditev praznikov ustrezati dejanskemu odnosu državljanov do določenih datumov, ki jim je potrebno dati posebno obeležje.
V predlogu, ki so ga poslanci SD v DZ vložili konec januarja, so namreč izpostavili, da se je na Primorskem vedno praznovalo priključitev Primorske in nikoli vrnitev Primorske, kar dokazujejo tudi pisni viri. Praznik priključitve Primorske k matični domovini je zlasti na Primorskem tradicionalni praznik, globoko zasidran v zavest ljudi, zato je drugačno poimenovanje praznika, kot ga označuje termin priključitev, za Primorce neustrezno in nesprejemljivo.
Zato so predlagali, da se termin "vrnitev" nadomesti s pravilnim terminom "priključitev", saj poimenovanje praznika vrnitev Primorske k matični domovini ne ustreza zgodovinskim dejstvom niti tradiciji poimenovanja tega praznika.
Praznik vrnitve Primorske k matični domovini je bil na predlog takratne vlade uveden z novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih, ki jo je DZ sprejel leta 2005.
Zgodovina je seveda bolj kompleksna. Dr. Nevenka Troha z Inštituta za novejšo zgodovino zanika, da bi nacisti in komunisti leta 1941 v Trbovljah »na ta način skupaj praznovali 1. maj«. Res pa je, da »so ga rudarji praznovali javno, saj je bil v primerjavi s ’staro’ Jugoslavijo razglašen za praznik. Prej so ga praznovali pollegalno«. Sicer pa je iz njenega prispevka na nekem simpoziju, ki nam ga je poslala, vidno, da je bilo predvojno dogajanje v »rdečih revirjih« (Trbovlje, Zagorje, Hrastnik) zapleteno.
Aprila 1941, ob nemški okupaciji, je v njem delovala močna ilegalna komunistična partija, ki ji je uspelo v času množičnega odpuščanja rudarjev, padca mezd in vse večje revščine organizirati več stavk, vendar revirji (sprva) niso bili eno izmed žarišč upora, ki ga je zasnovala komunistična partija v okviru OF. Nemške okupacijske oblasti, ki so se zavedale pomena rudnikov za svoje gospodarstvo, so po zgradbah izobesile svoje (rdeče) zastave, razglasile 1. maj za praznik dela in 24. aprila zaposlile za polni delovni čas vse brezposelne rudarje, Himmler pa je teden prej izdal navodilo, da za časa vojne rudarji in njihove družine ne bodo izgnani. »Pri velikem delu revirskih rudarjev je tako, kljub poskusom komunistov, da jih prepričajo o dejanskih namenih okupatorja, prevladal socialni moment. Prva dva meseca so okupatorske oblasti poročale, da jim je prebivalstvo naklonjeno,« piše dr. Nevenka Troha. Že v drugi polovici leta 1941, ko se je OF razširila tudi v rudarskih središčih, so se rudarji začeli množično vključevati v partizanske enote, zaradi svoje delavskosocialne opredelitve pa so bili tudi vse bolj naklonjeni »socialni revoluciji«, ki jo je obljubljala nova oblast.