Po najnovejših podatkih iz Centralnega registra hišnih živali (CRHŽ)  ima v Sloveniji 1.848 psov status nevarnega psa. V slovenski Istri jih prebiva 82: največ v koprski občini, 53, kar je razumljivo glede na to, da ima tudi največjo pasjo populacijo, v piranski občini je psov 's statusom' 26, v izolski deset, v Ankaranu trije.

V letu 2023 je bilo na področju Območnega urada Koper prijavljenih 47 ugrizov psov: v Mestni občini Koper (MOK) 19, v piranski občini 15 primerov, v občini Izola štirje in v ankaranski en primer. Vendar pri tem ne gre samo za napad na drugo žival, ampak tudi za ugriz človeka. Kar v 29 primerih je bila namreč pasja tarča človek, v 18 primerih pa je bila napadena oziroma poškodovana druga žival.

Vse napadalce ni mogoče identificirati; približno desetini psov uspe pobegniti brez sledi. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, "pri obravnavi prijavljenih napadov psov ni bilo mogoče vedno povzročene poškodbe povezati s psom, ki naj bi poškodbo povzročil. Po podatkih za celo državo ni bilo mogoče povezati poškodbo s psom v letu 2023 v 39 primerih od 403 prejetih prijav." 

CRHŽ ne omogoča pridobitve zbirnega poročila o ugrizih po pasmah psov, zato tudi ni mogoče ugotoviti, katere pasme pri napadih prednjačijo. Po nekaterih splošnih podatkih je med napadalci največ mešancev, kar je logično, saj je teh psov tudi največ; sledijo nemški ovčarji, na tretjem mestu pa so angleški staffordi.

Ni odveč opozorilo, da mora po zakonu o zaščiti živali lastnik psa, ki ima status nevarnega psa, na sprehodu zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu in opremljen z nagobčnikom.

Posebno hudi primeri, če je pes z ugrizom povzročil ali bil soudeležen pri povzročitvi smrti človeka ali če je pes z ugrizom povzročil ali bil soudeležen pri povzročitvi posebno hude telesne poškodbe, se za takega psa ne končajo dobro. Kot so sporočili z ministrstva, sta bila v letošnjem letu usmrčena dva psa zaradi povzročitve ali soudeležbe pri povzročitvi posebno hude telesne poškodbe.