Na prvem srečanju v okviru projekta Okrepitev zaščite prosilcev za azil/beguncev/oseb brez državljanstva s posebnimi potrebami so s predstavniki različnih organizacij in predstavniki islamske skupnosti ugotavljali, kako ohraniti strpnost in multikulturnost v naši regiji ob nevarnosti naraščajoče nestrpnosti do drugačnosti ter preverjali organizacijske in varnostne sposobnosti institucij v regiji ob morebitni porasti števila migrantov in azilantov, ki bi jih oskrbeli v našem kraju.

Posveta so se udeležili Nataša Juriševič (Škofijska Karitas Koper – RKC), Ksenija Bratuš Albreht in Samanta Eler (Zavod Amaltea), Aleš Oven (Naj prostovoljec, zaposlen v javni upravi), Edita Svraka (Žensko združenje Bedem), Dijana Harčević Ćatić (Kulturno-umetniško in športno društvo Behar), Igor Rakar (Civilna zaščita MOK) ter Nikolina Jeretič in Irma Abdić (PRIMSS).

Udeleženi so pozitivno ocenili sodelovanje organov Mestne občine Koper z nevladnimi organizacijami, ki delujejo na njenem območju. Poudarili so tudi, da je še vedno možnost izboljšanja, posebej v smeri boljše komunikacije med tistimi, ki se s to problematiko ukvarjajo. Po mnenju sodelujočih sta ključni sprejemljivost in sodelovanje.

Strinjali so se, da je pomembno tudi razumeti strahove, ki jih nekateri čutijo pred morebitno rastjo števila migrantov in azilantov, ki bi jih oskrbeli v našem kraju. Nekateri tudi to lahko doživljajo kot napad na zahodnjaški način življenja in identiteto. Zato je ključno javno predstaviti jasne ukrepe in korake, ki jih lokalna skupnost na čelu z državo načrtuje v zvezi z organizacijskimi in varnostnimi ukrepi, ki zadevajo migrantsko krizo. Prav tako pomembno je tudi, da splošno etiketo »begunec« poskušamo personalizirati skozi osebna pričevanja ljudi, ki so v stiski zaradi okoliščin, na katere nimajo vpliva.

Udeleženci strokovnega posveta so v zaključku strnili, da je pomembno graditi strpnost in zaupanje, tako pri tistih, ki se zaradi migrantske krize počutijo ogroženi, kot tudi pri tistih, ki se zaradi višje sile zatekajo k nam po pomoč. Oboji izhajajo iz različnih kulturnih ozadij, katerih pestrost in raznolikost nenazadnje je dodana vrednost sožitja med ljudmi. "Kaj s tem lahko kot družba pridobimo? Odgovor je drugačnost. Sprejemljivost do drugačnosti na družbeni, kot tudi osebni ravni," zaključuje Nikolina Jeretič, strokovna vodja PRIMSS.