Novela namreč policiji omogoča zbiranje in uporabo podatkov o letalskih potnikih za vse lete, optično prepoznavanje registrskih tablic, hkrati pa razširja možnost zbiranja biometričnih podatkov.

Slednje je zmotilo predvsem informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik. Ta je včeraj poudarila, da ne vidi potrebe, da policija zbira podatke o letalskih potnikih, ki niso problematični, posebej na letih znotraj EU.

Informacijska pooblaščenka: gre za množičen nadzor 

V zvezi z avtomatično prepoznavo registrskih tablic je odbor včeraj sprejel dopolnilo, po katerem se takšna prepoznava ne sme uporabljati na način, ki omogoča avtomatično prepoznavo obrazov ali množičen nadzor, a Prelesnikova je prepričana, da se bo dogajalo ravno slednje. "Kljub vsemu gre za množičen nadzor, saj bo nadzorovan vsak in to brez poprejšnjega opozorila," je opozorila.

Tudi zbiranje biometričnih podatkov je po mnenju informacijske pooblaščenke zastavljeno preširoko, prav tako možnost uporabe brezpilotnih letal, ki se z novelo širi. Odbor je sicer v novelo z dopolnilom vnesel natančen opis, kdaj lahko policija uporablja omenjena letala, a je Prelesnikova prepričana, da bo slednje še vedno pomenilo možnost prekomernega poseganja v zasebnost ljudi.

"S takim zakonom, ki ne upošteva načela sorazmernosti, nihče ne bo bolj varen, se pa dopušča množični nadzor," je opozorila.

Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je slednje zanikala. Po njenih besedah so novelo pripravili prav ob upoštevanju načela sorazmernosti. "Zelo smo pretehtali, ali so posamezne spremembe nujne in sorazmerne," je zagotovila. Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic je dodal, da je v zakon vgrajenih veliko varovalk.

Sprejetje novele je po besedah ministrice potrebno zato, ker se varnostne razmere spreminjajo, prav tako tehnologija, temu pa mora po njenem slediti tudi policija. Pri noveli, ki je 20. decembra prestala prvo obravnavo v DZ, po besedah ministrice ne gre za uresničevanje apetitov policije, ampak za nujno potrebne spremembe.