Zgodba sega v leto 2010, ko je bil Gašperin vodja poslovalnice AMZS v Lescah, ki jo je policija več mesecev nadzirala. S prisluškovanji, prikritim snemanjem in tajnim policijskim sodelavcem so policisti zbirali dokaze o tem, da Gašperin in njegovih šest sodelavcev prejema podkupnine pri tehničnih pregledih ter skoznje spušča tudi vozila, ki niso bila tehnično brezhibna.

Okrajno sodišče v Škofji Loki je Gašperina leta 2014 obsodilo na tri leta in pol zapora, višje sodišče pa mu je kazen znižalo na tri leta zapora. Sodbo je Gašperin nato izpodbijal še na vrhovnem sodišču, in sicer z zahtevo za varstvo zakonitosti. Med drugim je izpodbijal zakonitost dokazov, pridobljenih s prikritimi preiskovalnimi ukrepi.

Vendar je vrhovno sodišče ugotovilo, da so imeli preiskovalci zadostno dokazno podlago za sklepanje o obstoju temeljnih razlogov za sum storitve kaznivega dejanja. Prav tako ni ugotovilo drugih kršitev, ki jih je navajala obramba, poroča Delo.

So pa vrhovni sodniki ugodili zahtevi za varstvo zakonitosti soobdolženega Janeza Žemlje, ki je bil obsojen na pogojno zaporno kazen. Razveljavili so odločbo višjega sodišča, ki je nato zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.