Piranska regata starih bark

Piran

Na letošnjo regato starih bark, ki jo že 37 let prve dni maja tradicionalno pripravlja Društvo ljubiteljev starih bark Piran, je ta vikend prišlo 40 barkač iz Slovenje, Italije, Hrvaške in celo iz Avstrije in Nemčije. Kar nekaj ljubiteljev tovrstne navtične dediščine iz slednjih dveh držav ima namreč svoje lepotice privezane pri nas. Kot se za stare lesenjače najrazličnejših tipov spodobi, jim je tudi tokrat na piranskem pomolu prišlo delati družbo 24 starih avtomobilov, ki so bili narejeni pred drugo svetovno vojno in imajo tako najmanj 75 let. Za to je poskrbel starosta tovrstne avtomobilistične scene Pirančan Roman Fikfk iz društva Balilla, ki na Obali skupaj s svojo hčerko Ingrid pogosto poskrbi za tovrstno sceno. 

Tradicionalna piranska majska regata starih bark in srečanje starih avtomobilov je vsekakor edinstvena pri nas in svojevrsten skupen shod zanesenjakov za navtično in avtomobilistično dediščino. Z dvodnevnim atraktivnim dogajanjem se v veselje številnih radovednežev po zaslugi številnih za dediščino zagretih navdušencev Piran tako vrne v stare, a še ne pozabljene čase. Na vsakem koraku se ponujajo številni prizori in klepeti, ki očarajo turiste, domačine in njihove foto aparate, predvsem pa je to priložnost, da zvedavi izve iz prve roke vse o starih plovilih in tudi zanimive osebne zgodbe starih lesenjač ter pokromiranih in v soncu se lesketajočih avtomobilov. Ob dogajanju obiskovalci Pirana ne skrivajo navdušenja, kar najbolj velja za regato starih bark. Takrat se ob pogledu na Piranski zaliv, po katerem plapolajo pisana jadra najrazličnejših oblik in velikosti, ponuja že pozabljen prizor nekdanjih piranskih dni.

Letos je bil med barkačami najstarejši Stari maček Janeza Šabca iz Lucije, ki ima 108 let in je privezan v piranskem mandraču. Med starodobnimi predvojnimi Balillami, Topolinčki, Dodgi, Fordi in še kakimi  avtomobili, ki so se prav tako pripeljali tudi iz  Italije in Hrvaške, pa je po letih prednjačil Hupmobile. Je letnik 1921, lošči pa ga Simon Romih iz Ilirske Bistrice. 

Za regato vsako leto več zanimanja

Kot je povedal predsednik organizacijskega odbora Milan Ukmar, je po številu udeležencev za njihovo regato vsako leto več zanimanja. To pripisujejo dejstvu, da navtiki radi prihajajo v Piran, pa tudi dobri organizaciji in prijateljskim stikom, ki jih imajo s kolegi v omenjenih državah. Tudi sicer je regata bolj kot tekmovanju namenjena veselemu druženju in prijateljevanje ljubiteljev ohranjanja tovrstne zapuščine. Nekateri celo radi pridejo dan ali dva prej, saj se ob pršutu, siru, jedeh z žara in še čem na feštah po barkah, na turistični ladji Resnik in piranskem pomolu veselo družijo in izmenjujejo navtično restavratorke izkušnje.

Atraktivno piransko dogajanje, ki ga zadnja leta pripravljajo v okviru Internautice in mu pri nas ni para, je na vsakem koraku ponujalo atraktivne prizore. Očaralo je turiste in seveda domače navtične nostalgike, predvsem pa je bila to priložnost, da zvedavi izve iz prve roke vse o tej navtični dediščini, prizadevanjih zanesenjakov zanjo in seveda prisluhne tudi njihovim vedno zanimivim morskim dogodivščinam.

Piran s prireditvijo v stare čase

S sila živahno prireditvijo se je v veselje številnih radovednežev Piran tudi tokrat vrnil v stare, a po zaslugi za dediščino zagretih zanesenjakov še ne pozabljene čase. To zlasti velja za samo regato starih bark. Na njej se namreč ob pogledu na Piranski zaliv, po katerem plapolajo pisana jadra najrazličnejših oblik in velikosti, ponuja že pozabljen prizor nekdanjih piranskih dni.

Kot je povedal predsednik organizacijskega odbora Milan Ukmar, je po številu udeležencev za njihovo regato vsako leto več zanimanja. To pripisujejo dejstvu, da navtiki radi prihajajo v Piran, pa tudi dobri organizaciji in prijateljskim stikom, ki jih imajo s kolegi v tujini. 

Deli novico: