Kot poudarjajo v uradu predsednika republike, je Pahor prvi predsednik republike, ki prireja slovesnost, s katero na ravni države obeležuje obletnico ustanovitve odbora. Vse doslej ta dogodek na ravni države ni bil obeležen, opozarjajo.

Sprejem in obeležitev obletnice ustanovitve sodi v okvir prizadevanj za ohranitev zgodovinskega spomina na prelomne dogodke, ki so privedli do prvih demokratičnih volitev in odločitve o osamosvojitvi Slovenije. Odbor za varstvo človekovih pravic je dal neprecenljiv prispevek k demokratični in samostojni Sloveniji, so še zapisali v predsednikovem uradu.

Odbor za varstvo človekovih pravic je vodil Igor Bavčar, ki trenutno zaradi pranja denarja pri preprodaji delnic Istrabenza prestaja petletno zaporno kazen in ga na današnji sprejem ne bo. Pahor se je namreč odločil, da ga ne povabi, razloge za takšno odločitev pa je Bavčarju pojasnil v pismu.

V njem mu je izrekel hvaležnost za nenadomestljivi prispevek odbora k demokratični in samostojni Sloveniji ter pojasnil, da ga je sprva želel povabiti, a nato ugotovil, da bi taka odločitev naletela na zelo deljene odzive. "Kdo bi jo utegnil imeti za izgovor, da razvrednoti pomen samega zgodovinskega dogodka," je dodal.

Odbor je bil ustanovljen 3. junija 1988, nekaj dni po aretaciji Janeza Janše in Ivana Borštnerja. Sprva se je imenoval Odbor za varstvo pravic Janeza Janše, preimenoval se je po aretacijah drugih obtoženih v procesu proti četverici, ki jim je sledil. Deloval je kot organizacija za varstvo pravic obtoženih v aferi JBTZ.

Afera JBTZ se je začela 31. maja 1988, ko so služba državne varnosti in ljubljanski kriminalisti po dogovoru z vojaško varnostno službo aretirali Janeza Janšo in ga izročili preiskovalnim organom JLA. Aretacije so v Sloveniji sprožile val protestov, ki so okrepili prizadevanja za demokratizacijo in spoštovanje človekovih pravic ter pospešili osamosvojitev.