Osnovnošolci obujajo dediščino

Piran

Mestna knjižnica Piran je v sodelovanju z Osnovno šolo Vincenzo e Diego de Castro v lucijski enoti knjižnice predstavila novo publikacijo o nekdanjem rudniku črnega premoga v Sečovljah. Nastala je v okviru domoznansko-zgodovinskih raziskovalnih delavnic učencev, ki so del projekta te šole. Projekt so poimenovali z Istra, izvajajo pa ga že skoraj dve  desetletji  in  pol. Njegov namen je   spoznavanje  kulturne  dediščine njihovega  lokalnega  okolja, tako da se nova publikacija pridružuje seriji drugih, kot so 100 let šole v Sečovljah, 50 let izobraževanja v italijanskem jeziku, Zgodovina italijanskega izobraževanja v Piranu, pa tudi tistim, v katerih so predstavili Giuseppe Tartinija in sv. Jurija.

Predstavitev dvojezične publikacija La mineiera di Sicciole oziroma Rudnik Sečovlje, ki ima tudi povzetek v angleščini, je povsem napolnila nove prostore lucijske knjižnice. Poleg učiteljev in učencev, ki so publikacijo pripravili, so namreč prišli tudi starši ter nekaj nekdanjih rudarjev in njihovih potomcev. Med njimi je bil upokojeni rudar Marino Grbec, ki je kot gost večera v pogovoru z učenko Hano obudil svoje spomine na delo v rovih.

Rudnika črnega premoga v Sečovljah je deloval od leta 1935, ko je Istra spadala pod kraljevino Italijo. Zaradi konkurence nafte in vdorov vode vanj so ga zaprli leta 1972. Bil je edini rudnik črnega premoga na območju današnje Slovenije.

Ravnateljica osnovne šole Vincenzo e Diego de Castro Nadia Zigante je predstavila šolski projekt Istra, v okviru katerega je publikacija izšla,  Massimo Medeot pa je skupaj z učenci ob projekciji diapozitivov orisal raziskavo učencev o rudniku in nastanek publikacije. Na koncu so si vsi z zanimanjem ogledali še dokumentarni film z naslovom Črno in belo, ki ga je o rudniku in solinah leta 1967 posnel režiser Jane Kavčič.

Šola skrbi, da spomin na rudnik ne bi umrl

S to in ostalimi publikacijami šola opravlja pomembno poslanstvo pri otroškem spoznavanju in raziskovanju zgodovinske, etnografske, kulturne ter naravne dediščine njenega okolja. Čeprav je rudnik zaprt že dobrih 40 let, so z zapisi, fotografijami in risbami uspeli ujeti spomin na njegovo preteklost in težko delo v njem. Rudnik je pomemben tudi zato, ker je omogočal preživetje številnih sečoveljskih družin in vplival na etnično sestavo območja. Zaradi izseljevanja je namreč po vojni območje skoraj opustelo, a ponovno oživelo s prihodom rudarjev in njihovih družin iz notranjosti Slovenije in nekdanjih jugoslovanskih republik.

Z dogodkom, ki je potekal dvojezično, so tudi počastili praznik Občine Piran.

 

 

Deli novico: