Predstavitev dvojezične publikacija La mineiera di Sicciole oziroma Rudnik Sečovlje, ki ima tudi povzetek v angleščini, je povsem napolnila nove prostore lucijske knjižnice. Poleg učiteljev in učencev, ki so publikacijo pripravili, so namreč prišli tudi starši ter nekaj nekdanjih rudarjev in njihovih potomcev. Med njimi je bil upokojeni rudar Marino Grbec, ki je kot gost večera v pogovoru z učenko Hano obudil svoje spomine na delo v rovih.

Ravnateljica osnovne šole Vincenzo e Diego de Castro Nadia Zigante je predstavila šolski projekt Istra, v okviru katerega je publikacija izšla,  Massimo Medeot pa je skupaj z učenci ob projekciji diapozitivov orisal raziskavo učencev o rudniku in nastanek publikacije. Na koncu so si vsi z zanimanjem ogledali še dokumentarni film z naslovom Črno in belo, ki ga je o rudniku in solinah leta 1967 posnel režiser Jane Kavčič.

Šola skrbi, da spomin na rudnik ne bi umrl

S to in ostalimi publikacijami šola opravlja pomembno poslanstvo pri otroškem spoznavanju in raziskovanju zgodovinske, etnografske, kulturne ter naravne dediščine njenega okolja. Čeprav je rudnik zaprt že dobrih 40 let, so z zapisi, fotografijami in risbami uspeli ujeti spomin na njegovo preteklost in težko delo v njem. Rudnik je pomemben tudi zato, ker je omogočal preživetje številnih sečoveljskih družin in vplival na etnično sestavo območja. Zaradi izseljevanja je namreč po vojni območje skoraj opustelo, a ponovno oživelo s prihodom rudarjev in njihovih družin iz notranjosti Slovenije in nekdanjih jugoslovanskih republik.

Z dogodkom, ki je potekal dvojezično, so tudi počastili praznik Občine Piran.