Policija je decembra lani pri odvetnikih iskala dokumente v zvezi s preiskovanjem domnevno spornih poslov Boška Šrota in Andrijane Starina Kosem, odvetniki pa so prepričani, da je bil s sodnimi odredbami storjen nedopusten poseg v načelo zaupnosti med odvetnikom in stranko.

Ustavno pobudo je v imenu zbornice sestavil Marko Bošnjak in v njej po pisanju časnika med drugim poudaril, da zakon o kazenskem postopku (ZKP) ne loči situacije, ko se posamezno preiskovalno dejanje z namenom zbiranja dokazov zoper obdolženca opravi pri kateri koli tretji osebi, od situacije, ko se to opravi pri odvetniku, ki obdolženca zastopa v kazenskem postopku in ni hkrati osumljen ali obdolžen storitve kaznivega dejanja.

Kot je po pisanju Dela še zapisano v pobudi, ZKP ne predpisuje nobenih posebnih pravil oziroma omejitev, ki bi organom pregona nalagali, kdaj in v kakšnih okoliščinah lahko zbirajo dokaze zoper obdolženca v kazenskem postopku tudi pri odvetniku, ki obdolženca zastopa v kazenskem ali kakšnem drugem postopku, mu svetuje oziroma mu je svetoval zunaj pravnih postopkov.

Tudi zakon o odvetništvu ne postavlja dodatnih vsebinskih pogojev za tako preiskavo, v Delu opozarjajo odvetniki, ki se jim zdi takšna pravna praznina v nasprotju z ustavnimi določbami, tudi v delu, ki se nanaša na ureditev preiskave elektronskih naprav in na zaseg.

Odvetniki so prepričani, da bi ZKP oziroma zakon o odvetništvu moral izrecno določati, da organi odkrivanja in pregona dokaze zoper obdolženca ne smejo zbirati s preiskavo odvetniške pisarne, s preiskavo elektronskih naprav ali z zasegom katerihkoli dokumentov ali predmetov, ki se nahajajo pri odvetniku, ki obdolženca zastopa, še dodaja Delo.

Na kazenskem oddelku vrhovnega državnega tožilstva, kjer so se o predlogih odvetniške zbornice izrekli le na načelni ravni, po poročanju časnika menijo, da veljavna zakonodaja daje zadostna zagotovila odvetnikom za opravljanje njihovega poklica na način, da se s kršitvijo zaupnosti razmerja med odvetnikom in njegovo stranko ne kršijo temeljne človekove pravice in da so spoštovana načela poštenega postopka.

Ob tem opozarjajo, da se odvetniška tajnost nanaša le na tisto, kar je odvetniku zaupala stranka, saj le v tem delu velja, da je odvetnik oproščen pričanja, s tem pa posredno tudi pridobivanja podatkov pri preiskavi odvetniške pisarne in zasegu dokumentacije. Vse tisto, kar presega zaupno osebno razmerje, zlasti pa listine, ki bi lahko bile dokaz o storjenih kaznivih dejanjih, nosilci podatkov, na katerih so zabeležena posamezna storjena dejanja, ki opisano zaupnost presegajo, pa morajo biti podvržene možnosti zasega, saj drugače ni mogoče učinkovito odkrivanje in pregon kaznivih dejanj, so za Delo pojasnili na vrhovnem tožilstvu.

Tožilstva so sicer po pisanju časnika v zadnjem obdobju v več zadevah prejela ovadbe in začela postopke zoper posamezne odvetnike zaradi suma sodelovanja pri kaznivih dejanjih, predvsem v obliki pomoči storilcem z zlorabo odvetniškega poklica.