Poslanka SDS Alenka Jeraj je na ministrico Tanjo Fajon naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z evidentiranjem delovnega časa zaposlenih na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve (MZEZ), saj naj bi se vsem zaposlenim na ministrstvu vsakodnevno avtomatsko in ob istem času zabeležil 30-minutni odmor za malico. Zakonski pogoj je s tem izpolnjen, čeprav tak sistem beleženja ne kaže dejanskega časa in trajanja odmora za malico. 

Spomnimo. V državnem zboru je bil 21. aprila 2023 sprejet zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, katerega glavni namen naj bi bila ureditev evidentiranja delovnega časa in s tem zaščite delavcev. Tako se je na podlagi spremenjenega 18. člena razširil nabor podatkov, ki jih mora delodajalec evidentirati v evidenco o izrabi delovnega časa, in sicer med drugim tudi podatek o izrabi in obsegu izrabe odmora med delovnim časom. Zakon je že pred sprejemom sprožil veliko kritik zaradi birokratskih ovir in težav pri njegovem izvajanju v praksi. 

"Po mojih zanesljivih informacijah ste na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve v zvezi s t. i. štempljanjem ubrali pot, da vsem zaposlenim vsakodnevno avtomatsko in ob istem času zabeležite 30-minutni odmor za malico, s čimer so našli obvod za sicer nesmiseln birokratski ukrep," je zapisala Jerajeva, ki jo je zanimalo, ali te informacije držijo. "Ali se vam zdi prav, da ste na vašem ministrstvu našli obvod za sicer nesmiseln birokratski ukrep?" je Jerajeva vprašala ministrico. 

Na ministrstvu takšno formalno beleženje časa odmora za malico utemeljujejo s "potrebami delovnega procesa" in "logistiko posameznega uslužbenca". Kot so zapisali, "veliko uslužbencev MZEZ pogosto opravlja delo izven uradnih prostorov MZEZ na različnih lokacijah v Republiki Sloveniji, predvsem pa v tujini. V času službenih poti oz. opravljanja dela izven uradnih prostorov MZEZ, prav tako kot uslužbenci MZEZ v Ljubljani, nimajo zagotovljene organizirane prehrane, tako da so odmori, ki so namenjeni prehrani ali počitku med delom prepuščeni potrebam delovnega procesa posameznega delovnega mesta in organizaciji oz. logistiki posameznega uslužbenca (dostava malice na lokacijo, obisk restavracije, trgovine …). Taki organizaciji delovnega procesa pa sledi tudi način evidentiranja odmora med delovnim časom."

Ker gre za precedenčni primer, je pričakovati, da bodo taki "obvodni interpretaciji" novega birokratskega ukrepa sledili tudi drugi delodajalci.