Ena redkih pozitivnih not letošnjega poletja je za gospodinjske odjemalce električne energije. Na Elektru Primorska tako ugotavljajo, da je bila poraba pri teh odjemalcih v juniju za dva odstotka nižja kot lani, julija pa je bila poraba celo za štiri odstotke nižja v primerjavi z lanskim julijem. Pri tem manjšo porabo pri gospodinjskih odjemalcih pripisujejo predvsem vremenu oz. manjši uporabi klimatskih naprav.

Gasilci pa so zaradi vode beležili nekoliko več tehničnih intervencij, med drugim črpanj vode iz stanovanjskih prostorov. Poveljnik Gasilske brigade Koper Vilij Bržan ob tem opozarja, da največ težav nastane zaradi zamašenosti odtokov, ko voda ne more odtekati.

Koprski gasilci so od začetka leta opravili 433 intervencij, kar je malenkost nad povprečjem, pri čemer se je povečalo število intervencij pri prometnih nesrečah ter požarih v naravnem okolju in na objektih.

To glede na trenutno vreme zveni presenetljivo, vendar Bržan opozarja: "Zavedati se je treba, da že kratka obdobja suhega vremena takoj povečajo požarno ogroženost v naravnem okolju in je takoj možen prenos ognja, ker smo še zmeraj sredi poletja."

Bržan zato svetuje, da se z odprtim ognjem ravna previdno ter upošteva navodila za varno kurjenje. Tako naj v bližini ognja ne bo vnetljivih materialov, poleg tega je treba biti pozorni na zadostno oddaljenost od gozdov in stanovanjskih objektov. Ko s kurjenjem zaključimo, pa moramo pogasiti za sabo - veter lahko namreč ponovno razpiha tlečo žerjavico, ki jo moramo zato pokriti oz. zaliti z vodo.

Kmetovalcev v Istri letos sicer ni prizadela suša, vendar niso zaradi tega nič bolj veseli. Kot pojasnjuje vodja proizvodnje pri Kmetijski zadrugi Agraria Patricija Pirnat, so padavine izprale sredstva za varstvo rastlin, zaradi česar je zelo veliko škodljivcev.

Druga težava so premočena tla, kar ima za posledico izpiranje hranil iz zemlje, to pa vpliva tudi na kakovost pridelka. Specifično težavo v Istri predstavljajo slabo propustna ilovnata tla, ki otežujejo obdelovanje polj.

Vse našteto bo nedvomno vplivalo na proizvodnjo plodovk, čeprav je za konkretno oceno izpada pridelka po besedah Pirnatove še prezgodaj. Tako na prostem ni več melon in bučnic, izven rastlinjakov pa vztraja le še paradižnik. Posledice utegnejo biti tudi na jesenski oz. zimski proizvodnji, saj bi morali npr. brokoli in cvetače že biti posajeni, a tal v teh razmerah ni mogoče ustrezno pripraviti. Pod pogojem, da bo jesen vremensko ugodna, bi utegnili rešiti vsaj pridelek kapusnic.

Slabo vreme je, kot smo že poročali, močno prizadelo tudi proizvodnjo soli. V Sečoveljskih solinah, kjer so lani pridelali okoli 3170 ton morske soli in 25 ton solnega cveta, tako do zdaj pridelava sploh še ni stekla.

Obilnejše poletne padavine pa niso povečale splošne nevarnosti zaradi naraslih vodotokov, so pojasnili na Agenciji RS za okolje. V primeru močnejših nalivov in z njimi povezanim porastom hudournikov vseeno velja splošno opozorilo, da lahko hudourniki v tem primeru na nekaterih delih tudi poplavijo bližnje ležeče objekte.