"Cepiva omogočijo bistveno daljši čas zaščite kot po preboleli bolezni, seveda ob pogoju, da ne bo prišlo do nastanka tako mutiranih virusov, ki bi šli mimo zaščite s protitelesi," je povedal. Ponovil je, da so koronavirusi podvrženi mutacijam, a covid-19 ne tako močno, kot je to primer pri sezonski gripi ali virusu hiv. "Trenutno se bojimo nove mutacije v delu, s katerim se virus pripne na našo celico, a so te mutacije še vedno obvladljive s trenutnimi cepivi," je dejal profesor.

Mnogi po drugem odmerku cepiva podjetij Pfizer in BioNTech opažajo zdravstvene težave, kot so glavobol in bolečine. Štrukelj je pojasnil, da se to lahko zgodi. "Slišimo dejansko, da je drugi odmerek lahko bolj intenziven v smislu učinkov. Bolečina na mestu vboda je samo znak, da so se začela tvoriti protitelesa. To pomeni, da je naš imunski sistem začel delovati," je pojasnil.

Bolečine so lahko po njegovih besedah precej močne, a izzvenijo v 24 do 36 urah. Nikakor pa po njegovih besedah ni enako kot pri prebolevanju bolezni. "Ne gre za isti potek, so pa simptomi na začetku enaki. Antigen, ki nastaja po cepljenju, je enak antigenu, ki predstavlja sam virus, zato naš organizem burno reagira. Močneje kot imunski sistem reagira, več nastaja protiteles in bolje je," je dodal.

Človek lahko zboli za covidom-19 tudi po drugem odmerku cepiva, "a zelo redko". Takšen primer so osebe s pomanjkljivim imunskim sistemom ali osebe, ki jemljejo močna zdravila, ki zmanjšujejo delovanje imunskega sistema.

Na svetovni ravni je trenutno v tretji fazi kliničnega preizkušanja 20 različnih cepiv, od tega je osem takih, ki že imajo delno, pogojno dovoljenje, dve cepivi pa sta dovoljeni za popolno uporabo, to sta cepivi na Kitajskem in v Rusiji.

V ponedeljek se pričakuje prve odmerke cepiva AstraZeneca, katerega učinkovitost je po besedah Štruklja zelo dobra, 70-odstotna. A je opozoril, da vedno bolj opažajo, da je učinkovitost različna glede na že prisotne mutacije osnovnega tipa virusa na določenem območju. Tako je treba pri ocenah učinkovitosti upoštevati, kje so se izvajale klinične študije. "Vsekakor je številka 70 odstotkov, če primerjamo z ostalimi cepivi, recimo sezonske gripe, zelo dobra," je dejal.

Prednost tega cepiva je boljša stabilnost, zato je Slovenija po ocenah Štruklja ubrala zelo dobro in pametno strategijo - če posameznik ne more k cepivu, mora cepivo priti k posamezniku, da se doseže res pravično in pravilno porazdelitev. "Vsi, ki so nepokretni, bodo imeli zdaj možnost, saj se cepivo, ki je zelo stabilno, lahko distribuira do vsakega posameznika," je povedal.

Po strukturi podobno cepivo je ruski Sputnik V. Štrukelj je pojasnil, da se Slovenija ne more preprosto potegovati za to cepivo, saj so vsa cepiva, ki so narejena po novi tehnologiji, podvržena centraliziranemu postopku registracije. Tako cepivo lahko za EU registrira le Evropska agencija za zdravila. "Obstaja sicer možnost, da bi se država članica EU odločila za uvoz katerega koli cepiva, a bi na ta način vso odgovornost prevzelo ministrstvo za zdravje na osnovi pozitivne izjave agencije za zdravila," je pojasnil.