"NI ESTIS FELIĈAJ, KE VIZITIS NIN FRANCAJ AMIKOJ": Koprski osnovnošolci vedo, kaj to pomeni, veste tudi vi?

Koper

V torek, 25. aprila, je Osnovno šolo Antona Ukmarja Koper obiskalo 46 francoskih sovrstnikov, starih od 14-17 let, in trije učitelji. Učence je povezalo učenje mednarodnega jezika esperanto, ki so se ga pod vodstvom mentorjev Petra Grbca in Emanuela Desbrièresa učenci učili prav za to priložnost. Grbec nam je z veseljem odgovoril na nekaj vprašanj o poteku enodnevnega obiska in sporazumevanja v esperantu, začetkih sodelovanja s francosko šolo in več. 

Kako je potekal enodnevni obisk francoskih učencev na vaši šoli?

8.30

- Predstavitev Slovenije in koprske šole

- Pozdrav ravnatelja Andreja Mlinarja

9.10

- Voden ogled šole (obisk učencev na razredni stopnji)

Kratka predstavitev dobrodelnega dela učiteljice Larise Štoka (Palčice Pomagalčice). Presenečeni so bili nad njenim delom in nad tem, da sedaj zbirajo denar za zdravilo za redko gensko bolezen, s katerim bodo pomagali tudi francoskemu otroku.

- Ogled šolskega oljčnika in šolskega čebelnjaka ter šolske knjižnice

10.15

- Obisk pouka pri devetih učiteljih in prav toliko različnih predmetih

Vsak učitelj jim je pripravil nekaj posebnega (eksperimenti, izdelava izdelkov iz gline...) Sedem francoskih učencev in sedem slovenskih učenk je pri uri esperanta iz lego kock izdelovalo indonezijskega endemita komodskega varana (ogrožen kuščar, ki živi samo na nekaj majhnih indonezijskih otokih). Učenci so se med sabo pogovarjali v esperantu.

11.00

- Tekma med slovenskimi in francoskimi mešanimi ekipami v košarki

Tekmi je prisostvovala vsa šola. Navijanje in nastop navijačic je bil res nekaj posebnega.

12.00

- Kosilo v šolski jedilnici

13.00

- Ogled Kopra

15.00

- Čiščenje plaže v Mesečevem zalivu.

Francoski učenci so bili presenečeni, kako je vse čisto v Sloveniji, saj so nabrali komaj kaj smeti. Pomembno jim je bilo pokazati, da so prišli v Slovenijo, da storijo nekaj dobrega v Sloveniji in da niso samo turisti. Nekateri so izkoristili priložnost in se tudi kopali, saj je njihov kraj oddaljen več kot 400 km od najbližjega sredozemskega morja.

Kaj je francoske sovrstnike najbolj navdušilo?

Šolski čebelnjak, dobrodelno delo Larise Štoka, pogled na morje in na Triglav in urejenost ter opremljenost šole. Očitno je bilo, da francoski učenci niso veliko vedeli o Sloveniji.

Kdaj in kako se je začelo sodelovanje s to francosko šolo?

Sodelovanje traja že od leta 2017. Jaz in francoski učitelj Emmanuel Desbrières oba poučujeva esperanto kot interesno dejavnost na najinih šolah. Na naši šoli poučevanja esperanta poteka že od leta 2008. Mislim, da smo edina šola, ki v Sloveniji ponujamo vsakoletno učenje esperanta kot interesne dejavnosti za učence od 6. do 9. razreda. Emmanuel me je kontaktiral in sodelovanje je postalo prijateljstvo, saj je bila tako njegova družina pri nas na obisku, kot mi pri njegovi družini v Franciji.

Kolikokrat so že gostovali in ali so bili tudi vaši učenci že v Franciji?

Francozi so bili že leta 2019 na naši šoli. Sedaj so bili po covidu drugič. Naši učenci niso še bili pri njih v Franciji. Problem so sredstva. Veseli bi bili kakšnega sponzorja.

Kako je potekalo sporazumevanje v esperantu?

46 francoskih učencev se je učilo esperanta od septembra lani in sicer po dve uri tedensko. Učenje esperanta je predstavljalo pogoj za odhod v Slovenijo. Na naši šoli se je esperanta učilo 10 učenk in sicer po eno uro tedensko. Obisk francoskih vrstnikov je bila odlična motivacija za učenje esperanta. Ker je esperanto razmeroma lahek jezik za učenje, je osnovna komunikacija potekala spodbudno, pomagale pa so tudi roke in kakšna angleška beseda.

Nam lahko še kaj več poveste o tem jeziku?

Esperanto je jezik, ki je še posebej primeren za mednarodno sporazumevanje. Začetnik esperanta je bil Ludvik Lazar Zamenhof, ki je leta 1887 izdal prvo knjigo v esperantu.  Slovenci smo prvi učbenik dobili leta 1910.

Kaj bi pri tem jeziku še posebej izpostavili?

Izpostavil bi jezikovno pravičnost v mednarodni komunikaciji. S tujci se danes večinoma sporazumevamo v angleščini, ki je sicer zelo lep jezik, vendar rešitev ni pravična, saj postavlja materne govorce angleščine v privilegiran položaj. Jezik za mednarodno sporazumevanje bi moral biti nevtralen (brez naroda in lahko učljiv, da bi se ga lahko res vsi naučili). Z obiskom francoskih šolarjev smo želeli pokazati in dokazati, da je takšen način enakopravne mednarodne komunikacije mogoč.

Morda lahko poveste še kakšno zanimivost o esperantu?

Začetnik esperanta L. L. Zamenhof je bil večkrat predlagan za Nobelovo nagrado za mir (žal je ni dobil). Poleg tega je Unesco kar dvakrat priznal, da so vrednote esperanta skladne z vrednotami Unesca. Zato je dvakrat (leta 1954 in 1980) priporočil državam članicam uvedbo esperanta v šole s ciljem pravične jezikovne komunikacije. V Kopru je nekaj časa deloval tudi esperantski klub.

Med podporniki esperanta sta bila tudi Pele in Josip Broz Tito. Titova prva žena Herta Hass je bila hčerka ustanovitelja Esperantskega društva v Mariboru. Društvo je še aktivno in Herta Hass je esperanto tudi po 2. sv. vojni poučevala v Mariboru. Obe uradni žogi svetovnega prvenstva v Katarju sta imeli napiše v šestih jezikih (angleški, francoski, španski, arabski, kitajski in esperanto), da bi poudarili mednarodnost).

Sam živim v vasi Sv. Peter in veliko mojih sovaščanov se je esperanta učilo na OŠ Sečovlje, kjer je pouk potekal do sredine 70. let. Trenutno že štiri leta poteka tečaj esperanta v Medgeneracijskem centru v Izoli. Lani so trije učenci uspešno opravili izpit B1 iz esperanta. V esperantu oddajata državni radijski postaji iz zelo različnih držav kot sta Vatikan in Kuba. Kitajska vsakodnevno objavlja državne novice v esperantu.

Koliko vaših učencev se uči esperanto in pri katerem predmetu (ali gre za samostojen predmet) oz. v kakšnem obsegu ga poučujete?

10 učenk se uči esperanta, eno uro tedensko. Učenje poteka kot interesna dejavnost. Učenci se večinoma sami učijo esperanta in sicer s pomočjo aplikacije Duolingo. Sam samo malo razložim, če so sami vse pravilno razumeli. Ker esperanto nima izjem, je samostojno učenje veliko lažje in učenci lahko hitro napredujejo.

"Veseli smo bili, da so nas obiskali francoski prijatelji."
"Ni estis feliĉaj, ke vizitis nin francaj amikoj."

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija