Sledljivost ni bila zagotovljena kar pri polovici pregledanih prodajalcev marelic, pri češnjah v 28 odstotkih, pri jagodah v 20 odstotkih in pri špargljih v 19 odstotkih, je razvidno iz poročila, ki so ga objavili na spletni strani uprave za varno hrano.

Marelice so bile neskladno označene kar v 80 odstotkih pregledanih prodajnih mestih, češnje v 35 odstotkih primerov, jagode v 28 odstotkih primerov in šparglji v 26 odstotkih. Neskladno poreklo pa so inšpektorji zaznali pri 70 odstotkih primerov prodaj marelic, v 30 odstotkih prodaj češenj in špargljev ter v 29 odstotkih primerov prodaj jagod.

Največ zavajanja pri jagodah in češnjah

Za zavajanje potrošnikov sta glede napačnega označevanja in navajanja porekla najbolj tvegani vrsti sadja jagode in češnje.

Glede na vrsto organiziranosti so inšpektorji največ nepravilnosti ugotovili pri družbah z omejeno odgovornostjo, in sicer 22 tako pri splošnem označevanju kot pri označevanju porekla ter 13 primerov nepravilnosti pri sledljivosti. Tovrstne nepravilnosti so odkrili le pri treh samostojnih podjetnikih, tako pri splošnem označevanju kot pri označevanju porekla ter v dveh primerih nepravilnosti pri sledljivosti.

Inšpektorji v poročilu ugotavljajo, da "so posamezni primarni pridelovalci razvili goljufive prakse prekupčevanja s sadjem in zelenjavo in jim lastna pridelava služi le za krinko izvajanja dejanskega trgovanja".

Inšpektorji so uvedli 34 prekrškovnih postopkov

Inšpektorji inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so opravili poostren nadzor nad označevanjem nepakiranega sadja in zelenjave na stojnicah in tržnicah. Ugotavljali so, v kakšnem obsegu se pojavljajo zavajanja glede splošnega označevanja svežega sadja in zelenjave, predvsem glede navedb porekla in sledljivosti.

Inšpektorji so izrekli ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnostih v upravnih inšpekcijskih odločbah v 22 primerih. Od tega je bilo 17 odločb o začasni prepovedi prometa. Uvedenih je 34 prekrškovnih postopkov.

V posebnem nadzoru je bilo obravnavanih 83 zavezancev. Izvedenih pregledov je bilo 132, ker so nekateri zavezanci prodajali na več lokacijah hkrati in/ali več dni zapored.

V nadzoru, ki so ga izvajali od 1. maja do 1. julija letos, je sodelovalo 30 inšpektorjev. V posebni nadzor so bili vključeni vsi vpleteni v verigo, od pridelovalca do prodajalca. Nadzor so inšpektorji začeli pri prodajalcih in so ga, če je bilo potrebno za razjasnitev dokazov v postopku, nadaljevali pri pridelovalcu na mestu pridelave.

Nadzorovali so registrske oznake avtov, ki obiskujejo tržnici v Trstu in Ljubljani

Pregledi so bili ciljno usmerjeni v najbolj tvegane pridelke za spomladanski čas - to so jagode in šparglji ter češnje, ki jih že tradicionalno pridelujejo v Goriških Brdih. V kolikor so bile na razpolago še druge vrste sadja ali zelenjave, zlasti marelice, breskve in drugi zgodnji pridelki, pa so inšpektorji pregledali tudi te. Pregledovali so stojnice v večjih krajih po Sloveniji.

Ker je obstajal sum, da prodajalci sadja in zelenjave to kupujejo na veletržnicah v Vidmu in Trstu v sosednji Italiji, so inšpektorji z namenom prepoznavanja prodajalcev, zbrali podatke o avtomobilih slovenskih registracij, ki so med 3. in 6. uro zjutraj obiskali te tržnice (grosiste). Prav tako se inšpektorji želeli prevetriti ali primarni pridelovalci kupujejo sadje in zelenjavo na veletržnici v Ljubljani. V ta namen so izvedli popis avtomobilov, ki so odpeljali iz diskonta in jih primerjali z dostavnimi avtomobili prodajalcev na mestnih tržnicah in na drugih prodajnih mestih.