Kar 75 do 80 odstotkov proračuna na področju visokega šolstva in znanosti ostaja v Ljubljani, kar gre poleg specifični moči Univerze v Ljubljani pripisati tudi koncentraciji raznih inštitutov in drugih raziskovalnih ustanov v prestolnici, je navedel rektor UP Dragan Marušič.

UP je po njegovem močno podfinanciran, kar je posledica spremembe načina financiranja v leto 2011, kjer so zacementirali deleže proračunskih sredstev, medtem ko je primorska univerza na novih študijskih programih pridobivala veliko novih študentov.

Centralizacija je širši problem

Predsednik Študentske organizacije Univerze na Primorskem (ŠOUP) Seit Demiri je opozoril na širši problem centralizacije slovenskega univerzitetnega sistema, saj se kot prava univerza pojmuje samo Univerzo v Ljubljani. To se odraža tudi v tem, da je UP pri vpisu šele druga ali tretja izbira študentov. Kot je poudaril Demiri, bi morala država sama prepoznati pomen primorske univerze, a dodal, da "ne moremo biti primerljivi z Ljubljano, če je vreča, iz katere se deli denar, vedno lažja".

Po drugi strani pa majhnost ponuja tudi prednosti, je menil predsednik študentskega sveta UP Boštjan Lešnik. Med drugim se študentov ne obravnava kot številke, kdor hoče črpati znanje, pa ga lahko dobi v obilju.

Koprski podžupan Peter Bolčič je poudaril, da je tudi v interesu občine, da bi okoli 6000 študentov, kolikor jih obiskuje UP, tudi po koncu študija "ostali tukaj in pomagali pri razvoju naše občine in regije". Pogoji za razvoj univerze so v Kopru dobri, čeprav bi se dalo še kaj postoriti na področju povezovanja med lokalno skupnostjo, univerzo in gospodarstvom, je dodal.

Kakšna je prihodnost Kampusa Livade?

Rektor se je dotaknil tudi prihodnosti Kampusa Livade, kjer so s sprostitvijo poroštvenega kredita uspeli do zdaj zgraditi vsaj en objekt. Izrazil je dvom, da bo država našla kakšna investicijska sredstva.

V dani situaciji bi bilo tako nadaljevanje gradnje v Izoli realno le pod pogojem, da pridobijo sredstva iz evropskega mehanizma za zmanjšanje razlik v znanstveni razvitosti med evropskimi državami, za kar Marušič ocenjuje, da imajo 50-odstotne možnosti. Uspešnost UP pri projektu bi namreč prinesla zavezo države za 40 milijonov evrov dodatnih sredstev za infrastrukturo. Druga opcija je, da pridobijo še kakšno prostorsko rešitev v Kopru.

Sicer je Marušič ocenil, da je UP danes bolj odprta v svet kot pred tremi leti in pol, ko je prevzel njeno vodenje. Število tujih študentov narašča, cilj pa je, da bi njihov delež približali desetim odstotkom celotne študentske populacije.