Razstava o koprski progi je razdeljena v tri sklope: načrtovanje in izgradnja proge, današnji pogled na progo ter načrti za nadgradnjo nove proge med Koprom in Divačo oziroma t. i. drugi tir.

Potrebo po čim hitrejši izgradnji železniške povezave med Koprom in Prešnico so zaposleni v Luki Koper dokazovali s svojim delom in pretovorjenim blagom, ki je v letu 1962 dosegel 268.952 ton, v letu 1963 pa že 628.546 ton. Leta 1964 je promet luke dosegel 700.000 ton, kar je bilo za kombinirani cestno-železniški prevoz s prekladanjem z vagonov na tovornjake in obratno na postaji Hrpelje-Kozina omejeno in zelo drago, na svoji spletni strani spominjajo v muzeju.

Prvi vlak pripeljal sladkor

Prvi vlak je v Koper pripeljal 6. novembra 1967 in iz tedanje Češkoslovaške pripeljal 40 vagonov sladkorja. Uradna otvoritev proge je sledila 2. decembra istega leta.

O zahtevnosti gradnje priča podatek, da je zračna razdalja od Prešnice do Kopra 16 kilometrov, višinska razlika 493 metrov in dolžina proge 31,4 kilometrov, kar pomeni, da sodi med zelo težke gorske proge. Mnoge težke in skrite naravne ovire so zahtevale hitre in strokovne organizacijske posege.

Luka Koper je praktično edini generator tovornega prometa na odseku železniške proge Koper-Divača. Lani je Luka pretovorila 19 milijonov ton tovora, od tega po železnici 11 milijonov ton.