Vlada je v soboto na dopisni seji sprejela predlog novele zakona za uravnoteženje javnih financ, s katerim se bo 50-odstotna obdavčitev z dohodnino za tiste z najvišjimi plačami ohranila še do konca leta 2017, hkrati pa se bo zvišala zgornja meja drugega davčnega razreda.

Meja med drugim in tretjim davčnim razredom se bo z zdajšnjih 18.960 evrov premaknila na 20.400 evrov neto letne davčne osnove. Medtem ko zdaj v tretji davčni razred padejo tisti z 1,5-kratnikom povprečne plače, bo po novem ta meja pri 1,6-kratniku povprečne plače.

Gre le za začasen ukrep

"Ciljali smo na tisti segment zavezancev, ki je bolj obremenjen kot v povprečju v EU oz. območju evra, torej na tisti segment, kjer smo nekonkurenčni," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil Mramor. V tem segmentu so strokovnjaki, ki največ prispevajo k produktivnosti podjetij, je dodal.

Tako kot v primeru podaljšanja četrtega dohodninskega razreda, ki velja pri neto letni davčni osnovi nad 70.907,20 evra, gre tudi v primeru premaknjene meje med drugim in tretjih razredom le za začasen ukrep. Oba ukrepa pomenita nevtralen učinek za javne finance, je povedal Mramor.