Predvsem digitalizacija ima velik vpliv na delo in zaposlovanje. To pa s sabo prinaša različne priložnosti, kakor tudi tveganja. Priložnosti so povezane s prilagodljivostjo organizacije dela, visoko samostojnostjo pri razporejanju časa in možnostjo opravljanja dela kjerkoli. Tu pa so še tveganja, saj postane delovni čas zelo relativen pojem, zmanjša se dostop do sistemov socialne varnosti, zmanjša se pravno varstvo »zaposlenih« in dohodki postanejo neprimerljivi. Nove oblike dela tudi povečujejo tveganje za zdravstveno stanje delavcev zaradi časovnih pritiskov, povečanega obsega dela in posledično psihosocialnih tveganj v delovnem okolju. Izpostavljenost stalni negotovosti glede ekonomske in socialne varnosti le dodatno bremeni delavca. Ob takih oblikah zaposlitve ni nič čudnega, če naletimo na izčrpano štiridesetletnico, ki ima vse simptome zdravstvenih težav šestdesetletnice. Zato se bo morala začeti evropska družba intenzivneje ukvarjati s temi vprašanji in njihovimi posledicami.

V Evropski uniji se odvija razprava o konceptu dela kot bistvenega elementa za življenje. Ukvarjajo se predvsem z novimi oblikami zaposlitve in ključnimi izzivi za prihodnost ob izzivu digitalizacije, spremenjeni demografiji, družbenih spremembah in zelenem razvoju. Dejstvo je, da se trg dela spreminja in ena najbolj znanih raziskav think tanka Bruegel ocenjuje, da bomo v EU (zaradi digitalizacije) v naslednjih dvajsetih letih doživeli izgubo 40–60 % obstoječih delovnih mest. Ocena Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je malo bolj optimistična in kaže, da bo avtomatiziranih le 9 % delovnih mest, v Sloveniji 12 %.

Objavljamo izsek kolumne avtorice Mojce Kleve Kekuš, ki je objavljena na portalu Univerze na Primorskem - Up budi. Celotno kolumno lahko preberete s klikom na spodnjo povezavo.