Pejčinović Burićeva je v pogovoru za hrvaški radio dejala, da sta državi leta 1991 skupaj uveljavili meddržavno mejo, ki jo je potrdila arbitražna komisija v okviru mirovne konference o Jugoslaviji oz. Badinterjeva komisija, ter da je med drugim Slovenija s to mejo vstopila v območje schengna.

Slovensko zunanje ministrstvo je pojasnilo, da je po odločitvi Badinterjeve komisije nastal zaplet, ker se je kmalu pokazalo, da si Slovenija in Hrvaška različno razlagata, kje so potekale republiške meje, medtem ko na morju meja med republikami nekdanje SFRJ ni bila nikdar formalno določena.

Veliko poskusov za rešitev mejnega spora

V letih do podpisa arbitražnega sporazuma je bilo veliko poskusov za rešitev mejnega spora - od bilateralnih pogajanj in parafiranega sporazuma do poskusa mediacije. Leta 2009 sta se državi s posredovanjem Evropske komisije sporazumeli za rešitev spora s pomočjo arbitraže. Način, s katerim se bo reševal mejni spor, je bil tako določen z arbitražnim sporazumom. Potek meje med državama na dan 25. junija 1991 je bil določen 29. junija lani z razsodbo arbitražnega sodišča, poudarjajo na MZZ.

Slovenija se izogiba incidentom z doslednim spoštovanjem arbitražne meje, ki je mednarodnopravno veljavna meja med Slovenijo in Hrvaško. Slovenskim in hrvaškim ribičem pa je dana možnost vzajemnega ribolova na podlagi zgodovinskih pravic, kot je to določeno v pravu EU, so še zapisali na MZZ.