"Da počnem to, nisem smela lagati o tem, kdo sem. Če so moji moški kolegi lahko govorili o tem, da imajo punco, zakaj ne smem tudi jaz?," je na vprašanje, zakaj se je v javnosti odločila povedati o svoji spolni usmerjenosti, odgovorila znana slovenska stand up komičarka Martina Ipša, ki v istospolni skupnosti živi devet let. Kot je povedala, so bile njenemu občinstvu sprva smešne le šale na račun njene debelosti, ko pa je v pričo njih poljubila punco, naenkrat ni bila več tako smešna. "Hotela sem biti iskrena, ne se izpostavljati," je kljub temu pojasnila in dodala, da jih v javni sferi v Sloveniji ni veliko, ki bi bili javno avtirani.

Tomaž Mihelič je ob tem izpostavil, da je zanimivo, da so se Sestre zgodile v Sloveniji. "V medijih se je dogajala gonja, me pa smo veliko nastopale in se družile z ljudmi, kjer tega ni bilo slutiti," je opisal čase, ko so našo državo zastopale na izboru Evrovizija.

Dr. Matej Tašner Vatovec, predlagatelj novele, je uvodoma na posvetu povedal, da je eno temeljnih načel človek kot družbeno bitje in družba kot skupnost. "Gre za vprašanje nekega boja, boja za emancipacijo. Časi za to niso najbolj primerni, zadnji dnevi, ko postavljajo žico, niso ravno znanilci lepe prihodnosti, a nam dajejo le večji zagon," je povedal ob tem in poudaril, da če dovoljujemo diskriminacijo do katere koli skupine, je to naša napaka.

Da je demokratični proces v Sloveniji in Evropi zavožen, se je strinjal dr. Urban Vehovar s PEF UP, ki se je vprašal, ali imamo pri nas demokracijo in odprt javni prostor ter odgovoril, da ne. "Vsakdo od nas ima absolutno pravico, da nastopa v javni sferi, moramo pa biti tako civilizirani, da dovoljujemo nasprotno mnenje, ne glede na to, ali nam je to všeč," je razložil. Po njegovem mnenju bi zato morali spoštovati tudi sicer sporno odločitev ustavnega sodišča, da tovrsten referendum sploh dovoli. V nasprotnem primeru bi imeli anarhijo.

S tem se preostali sogovorniki niso strinjali, filozof, profesor na UP FAMNIT in UP FHŠ, dr. Ernest Ženko, se je pri tem retorično vprašal, kaj bi se zgodilo, če bi zaradi nespoštovanja zakonov nastala anarhija. Sandra Bašič Hrvatin, strokovnjakinja s področja medijev, ki poučuje na FHŠ, je poudarila, da ta tema sploh ne bi smela priti do točke, na kateri je, novinar Franko Hmeljak pa, da gre za politični boj.

Ženko je na vprašanje povezovalke posveta, Barbare Kramžar, zakaj ljudje vse vidimo tako črno-belo, odgovoril, da si ne vzamemo dovolj časa in energije, da bi raziskali sivo, zato vidimo le dve skrajnosti. Na vprašanje, sicer namenjeno sociologu Vehovarju, kako je z debato, ali je nekaj naravno ali ne, pa odgovoril, da je tovrstna razprava butasta.

Daša Vukanac, sekretarka resorja za socialno in študentsko problematiko ŠOUP,  je pojasnila, da so mladi postali bolj pasivni, ne želijo se izpostavljati. "Menim, da je to največji problem. Držimo se k večini in ne povemo svojega mnenja," je opisala, pri čemer so ji ostali udeleženci posveta dali nasvet in zagon, naj le izrazijo svoje mnenje. Za konec je tako Vukancova tudi izrazila željo, da bi živeli v družbi, kjer bi si upali povedati. Ipša bi živela v družbi, kjer bi ljudje delali svoje delo, Vehovar bi živel v realni, Mihelič v utopični družbi. Na vprašanje, ki so si ga zastavili kot naslov posveta, pa je Ženko odgovoril, da bi si želel živeti v družbi, kjer nihče ne bi rekel, da mu je žal, da je svoje otroke spravil na ta svet.