Kot je na dogodku, ki ga je priredil Propeler klub pristanišča Koper, pojasnil predsednik uprave Luke Koper Andraž Novak, bodo največ naložb v naslednjih petih do desetih letih namenili kapacitetam na kontejnerskem in avtomobilskem terminalu, kar pa ne pomeni, da bodo zanemarili ostale.

Konkretno naj bi v prihodnjih treh letih namenili okoli 80 milijonov evrov v kontejnerski terminal, v kar so všteti podaljšanje obale, povečanje kapacitet in poglabljanje bazena. Ob tem je opozoril, da se že zdaj postavlja vprašanje, kako bodo ob posledičnem prihodu večjih ladij odpremili tovor na strani železnice.

Kljub današnji odločitvi, da ne podaljšajo pogodbe z izvajalcem poglobitvenih del ob kontejnerski obali, se roki po Novakovih besedah ne bodo bistveno podaljšali. Tako naj bi po skrajšanem postopku izbrali novega izvajalca, ki bi nato dela začel v juliju, globino 14 metrov pa naj bi dosegli do konca avgusta.

Vodja kontejnerskega in ro-ro terminala Marko Babič se je strinjal, da je avgust še sprejemljiv rok, je pa obenem opozoril, da ladjarji budno spremljajo njihove poteze.

Železnice pripravljene na še več pretovora

Vprašanja odpremljanja tovora, ki ga je načel Novak, se je dotaknil tudi generalni direktor Slovenskih železnic (SŽ) Dušan Mes. Poudaril je, da so SŽ ob žledolomu dokazale, da so pripravljene tudi na večje količine pretovora. Je pa opozoril, da se še po več mesecih ni nič spremenilo, ker država ni sprejela odločitve glede sanacije škode, to pa vsakodnevno podaljšuje tranzitni čas.

Glede samega pretovora je Mes dejal, da so železnice pripravljene na trenutne količine, da pa je za neke bistveno večje količine tovora infrastruktura od Kopra do državne meje preprosto neprimerna.

Luka Koper bližja, a dražja

Na zamude in omejene zmogljivosti sistema je opozoril tudi direktor družbe Adria kombi Rok Svetek. Priznal je, da njihove največje stranke razmišljajo o tem, da bi šle na sever, denimo v Hamburg ali Rotterdam. V rotterdamsko pristanišče lahko vplujejo ladje s kapaciteto 16.000 in več kontejnerskih enot, kar je še enkrat več od Kopra. To pomeni, da je koprsko pristanišče dražje, čeprav je pot do azijskih pristanišč krajša, in danes je bolj kot čas ključna cena, je ugotavljal Svetek.

Gregor Veselko iz IT družbe Actual, sicer pa nekdanji prvi mož Luke, je poudaril, da je danes potrebna učinkovitost celotne logistične verige. Na informacijskem področju zadeve po njegovem mnenju sicer niso tako kritične, saj je Luka na področju IT na prvem mestu med lukami v severnem Jadranu.

Neizgradnja dražja od gradnje

Precej debate je bilo okoli drugega tira Divača - Koper. Mes je ocenil, da bi takšen projekt npr. v Avstriji zgradili v treh do štirih letih, Slovenija pa ima po njegovem mnenju različne vire za njegovo financiranje. "Mislim, da je strošek neizgradnje drugega tira za slovensko gospodarstvo bistveno višji od stroška gradnje," je dodal.

Sogovorniki so po vrsti zavrnili zamisel o železniški navezavi prek Trsta. Po besedah Novaka bi bilo to smiselno kvečjemu za potniški promet, Mes pa je takšne ideje označil za kupovanje časa, saj bi že sama umestitev projekta v prostor vzela več let.

Žledolom nas je naučil, da nimamo rezervnega scenarija niti rezervne trase, je še ocenil Mes. Novak pa je dodal, da se tega problema zavedajo tudi njihove stranke in zaradi takšnega rizika se marsikatera odloči, da tovor pripelje drugam.