Koprski mestni svetniki so na četrtkovi seji z 19 glasovi za in 9 proti podprli predlog svetnice SDS Mojce Hilj Trivič, naj se raje kot podaljša prvi pomol z namenom povečanja kapacitet za pretovor kontejnerjev zgradi tretji pomol.

Oboje je sicer predvideno v državnem prostorskem načrtu za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru. Po njem je načrtovano podaljšanje prvega pomola za približno 100 metrov, pomol pa bi bil pretežno namenjen kontejnerskemu pretovoru. Podaljšal bi se tudi drugi pomol in zgradil tretji, ki bi meril vzdolž tretjega bazena dober kilometer, pretežen del pa bi bil prav tako namenjen pretovoru kontejnerjev.

Okoljsko obremenitev je potrebno razdeliti

"V tem času se predvidene investicije niso izvajale. Zgodila pa se je odcepitev KS Ankaran od Mestne občine Koper in v nadaljevanju nastanek nove Občine Ankaran," je predlagateljica sklepa, ki so ga svetniki v večini podprli, zapisala v obrazložitvi. Ker pa novonastala občina zahteva enakomerno porazdelitev prejemkov iz Luke Koper – predvidoma dva milijona evrov koncesijske dajatve in pet milijonov evrov nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, je potrebno po njenem mnenju porazdeliti tudi okoljsko obremenitev delovanja Luke Koper na enak način.

Razvoju pristanišča Trivičeva ne nasprotuje

Hilj Trivičeva hkrati poudarja, da razvoju pristanišča ne nasprotuje, kar je povedala v odgovor svetnikom opozicije, ki so bili do predlaganega sklepa zadržani ali celo kritični. Sklicuje  se predvsem na obremenjevanje okolja. Hrup, promet, svetlobna in okoljska obremenitev pa so zdaj, kot je zapisano v predlogu, "praktično izključno obremenjujoči za Mestno občino Koper."

V koprskem pristanišču sklepa svetnikov sicer ne razumejo kot nasprotovanje razvojnim načrtom pristanišča. "Nenazadnje jih je občina do zdaj vedno podpirala," pravijo, a dodajajo, da je  DPN, pri katerem je sodelovala tudi lokalna skupnost, najširši možni kompromis med potrebami gospodarske družbe, zahtevami zakonodaje in omejitvami strokovnih podlag. Pojasnjujejo še, da v strategijo družbe do leta 2030 izgradnje tretjega pomola niso predvideli, saj bi bil tako majhen, kot ga predvideva DPN, ekonomsko neupravičen.

Razviti želijo kontejnerski terminal

Strateški načrt Luke Koper od 2016 do 2020 temelji predvsem na razvoju kontejnerskega terminala, se pravi podaljšanju prvega pomola, dodatnih skladiščnih površinah, podaljšanju in gradnji novih tirov, novi opremi, … "Od 300 milijonov evrov predvidenih v tem obdobju bomo samo v kontejnerski terminal vložili 235 milijonov," pojasnjujejo v pristanišču.

Prav to skrbi svetnico Hilj Trivičevo, ki pravi, da smo lahko z rezultati Luke Koper zadovoljni, saj gre za pohvalne številke pri pretovoru, a zaradi "vpetosti Luke Koper v samo mestno jedro Kopra hrup pri pretovarjanju ladij velikokrat doseže tudi bližnje stanovanjske objekte ter občasno tudi bolj oddaljena stanovanjska naselja. Kot poudarja, so prebivalci mestnega jedra vsakodnevno izpostavljeni hrupu pretovora v Luki Koper. "Z dodatno obremenitvijo obale na koprski strani in s podaljšanjem že tako predolgega prvega pomola, ki močno posega v staro mestno jedro, bi se pogoji življenja občanov mestnega jedra Koper drastično poslabšali. Tega v MOK ne moremo dovoliti," je prepričana.

V Ankaranu čakajo na odziv države

Od tod tudi predlog, naj se pristanišče širi še na ankaranski strani. V Občini Ankaran sklepa koprskih svetnikov zaenkrat sicer ne komentirajo. Župan Gregor Strmčnik pravi, da, kot vsi, čakajo na odziv države.

Koprski svetniki so namreč s sklepom pozvali tudi vlado in Ministrstvo za infrastrukturo, naj nujno interventno spremenita obstoječe predpise, ki urejajo pridobivanje sredstev iz naslova delovanja pristanišča in uporabe zemljišč v smislu, da se sredstva sorazmerno razdelijo med Mestno občino Koper in Občino Ankaran, upoštevaje okoljsko obremenjenost posamezne občine in število prebivalcev. Prav tako naj pristopita k pripravi posebnega zakona, ki bo za potrebe dolgoročnega razvoja pristanišča Koper na celotnem sedanjem in načrtovanem območju uredil odnose med Republiko Slovenijo, lokalnimi skupnostmi na območju pristanišča in upravljavc-em(i) (koncesionarj-em(i)) pristanišča.