Morsko dno v koprskem pristanišču je potrebno zaradi sestave tal in nanosov reke Rižane, ki se izliva v drugem bazenu, pogosto poglabljati oziroma vzdrževati obstoječe globine. Ob večjih posegih, kakršno je bilo nedavno poglabljanje kontejnerske obale, se v Luki vedno znova srečujemo s težavo kam odlagati morsko blato. Po obstoječi zakonodaji lahko mulj odlagajo le na območju pristanišča, vendar so površine v zaledju omejene. Zato so v okviru evropskega projekta izvedli študijo vpliva delovanja pristanišča na kakovost morskih sedimentov ter poskusno izdelali opeko iz mulja, ki bi jo lahko uporabili v gradbeništvu.

"Raziskava je pokazala, da izkopani mulj vsebujejo ustrezen delež gline, kremena ter karbonatov, kar so potrebne sestavine opečnatih izdelkov. Vsa testiranja opeke so bila izvedena po standardiziranih postopkih na Zavodu za gradbeništvo v Ljubljani," je na kratko predstavil raziskavo tiskovni predstavnik Luke Sebastjan Šik.

Pogovarjajo se s partnerji

Trenutno pa se v Luki pogovarjajo s partnerji, ki so zainteresirani za zagon proizvodnje opek iz mulja.

Luka Koper se je z inovativnimi okoljskimi projekti, v katerega spada tudi ideja o opekah iz mulja, uvrstila med finaliste okoljsko najbolj prijaznih pristanišč v Evropi. Poleg Luke so med finalisti še špansko pristanišče Huelva, portugalsko pristanišče Lisbon, francosko pristanišče Marseille in nizozemsko pristanišče Rotterdam.