Glede na napovedi in pričakovanja v lanskem letu, potem ko sta državi v Haagu pred arbitražnim sodiščem v sestavi Gilberta Guillauma, Vaughana Lowea, Bruna Simme, Jerneja Sekolca in Budislava Vukasa junija 2014 opravili ustno obravnavo, predvidoma njun zadnji aktivni doprinos v postopku, se je končna odločba pričakovala "v prvi polovici leta 2015".

Določili bi potek celotne meje

V skladu z arbitražnim sporazumom, ki sta ga Slovenija in Hrvaška sklenili leta 2009, bi moralo sodišče z uporabo mednarodnopravnih načel določiti potek celotne meje med državama, v skladu z načeli mednarodnega prava, dobrososedskih odnosov in pravičnosti pa določiti še stik Slovenije z odprtim morjem in režime za uporabo relevantnih morskih območij.

A že dvanajst dni kasneje so vsi načrti padli v vodo, Slovenija in Hrvaška pa sta se znova znašli v spirali nezaupanja in poslabševanja odnosov, kakršna je bila značilna praktično za celotno obdobje do sklenitve arbitražnega sporazuma.

22. julija v medije pricurljajo prisluhi

Hrvaški Večernji list je 22. julija objavil prisluhe telefonskih pogovorov med arbitrom iz Slovenije Sekolcem in slovensko agentko pred arbitražnim sodiščem Simono Drenik. Sekolec jo je obveščal o pogovorih z ostalimi arbitri in med drugim nakazal, da bo Slovenija dobila tako želeni stik z odprtim morjem.

Medtem ko se v Sloveniji šokirana politika še ni pravzaprav dobro zavedla, kaj se dogaja, je hrvaška politika hitro začela postopke za umik iz arbitraže zaradi - kot so to videli v Zagrebu - slovenskega goljufanja.

Sabor potrdil namero vlade

Že teden dni kasneje je hrvaški sabor potrdil namero vlade premierja Zorana Milanovića, da začnejo postopek za prekinitev arbitražnega sporazuma, ker da je Slovenija bistveno kršila njegove določbe. Poleg tega naj bi Sekolec po oceni Zagreba nepovratno kompromitiral celoten postopek, ker da je v sodni spis naknadno vnašal dokumente.

Hrvaška je sprožila postopek odstopa od arbitražnega sporazuma v skladu z določili dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb. Čeprav mednarodni pravniki menijo, da bo odstop od dvostranskega sporazuma brez soglasja Slovenije težko dosegla, saj že arbitražni sporazum določa rešitve (izbirna pravila Stalnega arbitražnega sodišča predvidevajo menjavo kompromitiranega arbitra), so v Zagrebu s tem prekinili vsakršno sodelovanje s Haagom. Za Hrvaško je zgodba z arbitražo končana.

Hrvati so umaknili svoji agentki, odstopil je tudi arbiter Vukas, ki je nato hitel pojasnjevati, da je bil hrvaški odhod iz arbitraže nuja, saj bi sicer Hrvaški odvzeli del ozemeljskih voda.

Prisluhi so se pač pojavili v medijih

To je podkrepilo sume, da je šla Hrvaška v kompromitacijo sodišča načrtno, saj so bili prisluhi narejeni že konec leta 2014, objavili pa so jih šele čez pol leta. Uradni Zagreb sicer zanika vsakršno avtorstvo prisluhov in se s tem pravzaprav ne ukvarja; prisluhi so se pač "pojavili" v medijih.

Drenikova in Sekolec sta dan po izbruhu afere odstopila, to pa je pomenilo, da je morala Slovenija izbrati novega predstavnika v tribunalu.

Zamenjave za Sekolca ni bilo

A tudi na tej fronti slovenski politiki ni šlo vse po načrtih. 28. julija je vlada v Ljubljani izbrala predsednika Meddržavnega sodišča Ronnyja Abrahama. To je bilo pospremljeno z navdušenjem, češ da gre za vrhunskega, predvsem pa nepristranskega strokovnjaka, a vsega pet dni kasneje je Abraham odstopil. Kot je navedel, zato ker je upal, da bo njegovo imenovanje pomagalo pri vzpostavitvi zaupanja med strankama in v arbitražno sodišče.

Šok in zadrega slovenske politike sta bila popolna. Slovenija se je zatem odločila, da imenovanje svojega arbitra prepusti predsedniku arbitražnega sodišča Guillaumu.

Se je pa vmes slovenska politika le konsolidirala in začela dosledno zavračati hrvaška stališča ter vztrajati, da bi se moral arbitražni postopek zaključiti, saj da alternative ni. Dokaj odločno jo pri tem podpira Evropska komisija, na strani Slovenije naj bi bilo tudi "več držav EU".

Hrvaška prekinila stike s sodiščem

Ker je Hrvaška prekinila stike s sodiščem, tudi ni izpolnila naloge imenovanja naslednika Vukasa, zato je Guillaume izbiral dva nova arbitra. 25. septembra je sodišče sporočilo, da bo položaj slovenskega člana sodišča zasedel Norvežan Rolf Fife, hrvaškega pa Švicar Nicolas Michel.

Sodišče je s tem spet v polni postavi, a še vedno ni povsem jasno, ali bo dokončalo delo in izdalo sodbo ali pa bo prisluhnilo hrvaškim zahtevam po samoukinitvi. Več glede te dileme naj bi bilo znanega po prihodnjem marcu, ko namerava sodišče opraviti zaslišanje obeh strank, ki ju je zaprosilo tudi še za dodatno gradivo. Hrvaški je dalo rok do 15. januarja, Sloveniji pa do 26. februarja 2016.

Slovenija bo s sodiščem še sodelovala

Slovensko zunanje ministrstvo zagotavlja, da bo Slovenija postavljeni rok spoštovala in s sodiščem še naprej v celoti sodelovala. Hrvaška pa na drugi strani poziva sodišča ne komentira. V Zagrebu vseskozi poudarjajo le, da jih zadeva ne zanima več, saj so iz procesa izstopili. Nesodelovanje Hrvaške sicer ne bi smelo imeti posledic za sam proces.

Sodišče za zdaj vendarle kaže več znakov, da želi dokončati poverjeno mu nalogo. A na koncu bo ključno, kako prepričati Hrvaško v spoštovanje odločitve. Ni izključeno, da bo na koncu potrebna še ena sodna odločitev o tem, ali odločitev arbitražnega sodišča velja. Vsekakor bo zadeva trajala še precej časa. Morda celo še nekaj let.