Na ministrstvu so se sicer danes sestali s predstavniki družbe 2TDK, ki ji zakon o drugem tiru podeljuje vlogo investitorja. 2TDK se bo tako lahko prijavila na razpis za nepovratna evropska sredstva, ki se izteče 14. julija.

"Vemo, da bi bila naša prijava v primeru vložene referendumske pobude nerelevantna in da ne bi dobili nepovratnih evropskih sredstev, ki jih nujno potrebujemo za izvedbo projekta drugi tir," je opozoril Leben in vse, ki podpise zbirajo, prosil, da projekt podprejo, "da skupaj zgradimo drugi tir, ki ga Slovenija potrebuje in si ga tudi zasluži".

Na ministrstvu bodo sicer aktivnosti nadaljevali tudi v primeru vložene referendumske pobude, kar je po besedah Lebna tudi navodilo premierja Mira Cerarja. Bo pa pobuda zamajala sodelovanje tujih inštitucij, ki bodo po oceni Lebna najverjetneje zahtevale, da najprej končamo z referendumskimi procesi, šele nato bo jasna usoda projekta.

Metod Dragonja iz 2TDK je pojasnil, da mora Slovenija za prijavo na razpis za sredstva iz mehanizma za povezovanje Evrope, ki se izteče julija, zagotoviti mešanje različnih virov, kar so lahko finančne institucije ali pa drugi vlagatelji.

"Problem je v tem, da mi brez uveljavitve zakona ne bomo pridobili načelne podpore in podpore Evropske investicijske banke, s tem pa se nam zelo zmanjšajo možnosti, da bomo pridobili sredstva v okviru tega razpisa," je opozoril tudi Dragonja.

Razpis pisan na kožo projektu drugi tir

Izpostavil je še, da je ta razpis sicer pisan na kožo projektu drugi tir, ker je na razpisu velik del sredstev namenjen jedrnim železniškim koridorjem v Evropi in sledi načelom evropskega naložbenega načrta (Efsi). "Brez tega praktično nimamo legitimacije, da aktivno naprej vodimo proces pridobivanja kreditnih virov," je dejal Dragonja.

Leben je dodal, da si na ministrstvu prizadevajo, da bi še letos začeli s pripravljalnimi deli in nadaljujejo z mednarodnimi aktivnostmi. Dejal je, da je poleg Češke, Slovaške, Poljske in Madžarske, pismo podpore dala tudi Španija. "Tako lahko res rečemo, da ne gre samo za slovenski projekt, ampak projekt na nivoju in z vplivom na celotno podporo," je poudaril.

Ključna nepovratna evropska sredstva

Dragonja je ponovil, da so v prvi etapi pri zagotavljanju finančnih virov ključna nepovratna evropska sredstva, ki ta projekt naredijo finančno sposobnega za kandidaturo za kreditna sredstva Evropske investicijske banke. Projekti na železnici so namreč po besedah Dragonje premalo dobičkonosni, da bi jih banke brez nepovratnih evropskih instrumentov financirale.

Zaenkrat je sicer Slovenija po pojasnilih Dragonje s projektom prijavljena na razpisu Cef iz leta 2016, kjer pričakujemo 35 do 40 milijonov sredstev. Na julijskem razpisu pričakujejo 80 milijonov evrov, v okviru spremenjenega operativnega programa za kohezijska sredstva pa računajo na dodatnih 80 milijonov evrov.

"Na ta način bi tako zbrali že blizu 200 milijonov evrov, cilj, ki ga imamo v finančni konstrukciji, pa je 250 milijonov evrov in to bo naredilo ta projekt dejansko sposoben, da bo dobil podporo Evropske investicijske banke in tudi strateških partnerjev, ki so predvideni," je dejal Dragonja.