KPK v zadnji številki KPK Vestnika ugotavlja, da je transparentnost takšnega postopka bistvena za kasnejše učinkovitejše ugotavljanje zakonitosti postopka izbora ter tudi odgovornosti članov nadzornega sveta za morebitno kršitev pravil postopka oz. opustitev dolžnega ravnanja kot članov nadzornega sveta.

"Navedeno ravnanje dokazuje, da je v Sloveniji strah pred kakršnimikoli negativnimi posledicami za takšno ravnanje odveč," so zapisali o nedavnem imenovanju Gašparja Gašparja Mišiča na mesto predsednika uprave Luke Koper. Njegovo imenovanje na vrh Luke Koper je podprlo pet nadzornikov, štirje pa so bili proti. Odločilni glas za naj bi prispeval prvi nadzornik Dino Klobas, sicer predstavnik kapitala, Gašparja Mišiča pa naj bi podprli še trije predstavniki zaposlenih in predstavnica koprske občine.

Po mnenju KPK gre za tipičen primer, ki kaže na odsotnost ustreznega kontrolnega okvirja učinkovitega upravljanja državnega premoženja, ki bi preprečeval spopade omrežij in prevlado klientelističnih ter ozkih zasebnih nad javnim interesom. "Trenutno ne obstaja pravni in institucionalni okvir, ki bi takšne nesprejemljive kadrovske prakse onemogočil ter sploh vzbudil prepotrebno zaupanje v njihovo kredibilnost in spodobnost učinkovitega upravljanja javnih zadev ter zagotavljanja gospodarskih koristi Republike Slovenije," so zapisali.

Omenjeni primer pa po ocenah KPK ni eksces, temveč simptom določenega stanja. "Stanja, v katerem je sistemska in politična korupcija ključno prispevala k moralnemu in gospodarskemu propadu Slovenije," so dodali. KPK zato znova poziva nosilce oblasti, da prevzamejo odgovornost in dolžnost in povedo, kdaj ter kaj bodo storili, da se bodo stvari izboljšale.

Podoben primer netransparentnosti je po mnenju KPK tudi sprejemanje spornih odločitev nekdanjih članov uprave in članov nadzornega sveta Telekoma Slovenije pri sklenitvi poslov o nakupu in prodaji deležev v kosovski družbi Ipko.net. Nadzorni svet v tem primeru namreč ni dobil v predogled okvirne pogodbe o prodaji Telekomovega deleža v podjetju Ipko.net, ki pa se je v bistvenih delih, ki so predstavljali poslovno tveganje za Telekom, razlikovala od predhodnega pisma o nameri glede prodaje, pojasnjujejo v KPK.

Dodatna netransparentnost delovanja uprave Telekoma je razvidna tudi iz enega od njenih zapisnikov, s katerimi razpolaga komisija. Iz slednjega namreč izhaja zgolj, da je "uprava gradiva prejela v pisni obliki in sprejela sklep", pri čemer pa izid glasovanja iz dokumenta ni razviden, je pa bistven za more bitno uveljavljanje odškodninske, kazenske ali druge odgovornosti, so še dodali v KPK.