Verniki bodo badnjake odnesli domov, kjer jih bodo zažgali ter v družinskem krogu in molitvi pričakali božič. Ob polnoči se bodo znova zbrali v cerkvi, kjer se bo začela praznična maša.

Verniki Srbske pravoslavne cerkve božič sicer praznujejo pozneje kot večina kristjanov, saj v 16. stoletju niso sprejeli koledarja, ki ga je uvedel papež Gregor XIII. Tako še vedno uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim zaostaja za 13 dni. Božič tako po našem koledarju praznujejo 7. januarja.

Istočasno z njimi praznujejo tudi verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji, Belorusiji, Ukrajini in Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve pa so sprejele novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu, in so tako božič že obeležile.

"Razlika v praznovanju božiča med katoliško in pravoslovno cerkvijo je samo v koledarju, tako da bistvene razlike pri rojstvu Jezusa ni. Pravoslavci se za razliko od kristjanov držijo posta vse do badnjega dne. Badnjak je drevo iz hrastovih vejic, ki se ga lahko tudi zakuri, kot je bilo storjeno v prostoru, kjer je bil rojen Jezus," je za eKoper povedal paroh pravoslavne cerkve v Kopru Dejan Mandić, ki je spregovoril tudi o komercializaciji praznika. Po njegovih besedah je komercializacija božiča zajela ves svet. Povsod po svetu velja, da mora biti miza ob božiču bogato obložena in mize pravoslavnih vernikov prav nič ne zaostajajo, saj se šibijo pod težo dobrot. Več si poglejte v spodnjem video posnetku.