Vlada je predlog sprememb proračuna za leto 2018 in predlog proračuna za leto 2019 sprejela tik pred iztekom roka, saj mora proračunske dokumente vsako leto poslati v DZ najpozneje do 1. oktobra. Na finančnem ministrstvu sicer zaradi sanacije javnih zdravstvenih zavodov pripravljajo tudi predlog rebalansa letošnjega proračuna. Tega bo vlada obravnavala na eni prihodnjih sej.

Najvišji dovoljeni obseg izdatkov kot tudi primanjkljaja je določil DZ z odlokom, a so pričakovana višja evropska sredstva vladi omogočila zvišanje skupnega obsega odhodkov za 50 milijonov evrov. Država bo tako imela v letu 2018 na voljo za porabo nekaj nad 9,6 milijarde evrov, leta 2019 pa nekaj pod 9,7 milijarde evrov. Državni proračun naj bi v tem obdobju še vedno beležil primanjkljaj, in sicer v višini 0,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) v letu 2018 ter 0,6 odstotka BDP v letu zatem.

V letošnjem proračunu je ob 8,8 milijarde evrov prihodkov in 9,5 milijarde evrov odhodkov proračunski primanjkljaj predviden pri 1,6 odstotka BDP.

Izhodišča za pripravo proračunskih dokumentov za leti 2018 in 2019 je vlada sprejela sredi poletja, ko je premier Miro Cerar zatrdil, da so vsi resorji dobili dovolj sredstev za izvedbo ključnih projektov. Napovedal je, da bo vlada še naprej sproščala v krizi sprejete varčevalne ukrepe. Med drugim je denimo upokojence že razveselil podatek, da se bodo pokojnine v prihodnjem letu uskladile dvakrat - najprej na začetku leta, nato pa izredno še okoli aprila.

Manj zadovoljni so župani slovenskih občin. Čeprav jim je vlada ponudila bistveno zvišanje zneska povprečnine, pa predstavniki občinskih združenj in finančnega ministrstva na zadnjem srečanju prejšnji teden niso uspeli doseči pogovora o financiranju občin za prihodnji dve leti. Občine vztrajajo, da bi jim morali zagotoviti znesek, ki jim pripada po zakonu.