Še pred začetkom sodnih počitnic se počasi končuje ponovljeno sojenje v zadevi Istrabenz, po nekaterih napovedih pa bi že na današnjem naroku na ljubljanskem okrožnem sodišču lahko slišali sklepne besede. Obramba obtoženih v zadevi Istrabenz in tožilec Jože Kozina sicer tudi na ponovljenem sojenju vztrajata na nasprotnih bregovih.
KAKŠEN BO EPILOG ZADEVE ISTRABENZ?: Pranje denarja in sporni datumi na pogodbah
Kronika
Vrhovni sodniki so jeseni zaradi po njihovem mnenju premalo konkretiziranih očitkov razveljavili sodbo nekdanjemu prvemu možu Istrabenza Igorju Bavčarju in nekdanjemu Istrabenzovemu svetovalcu Kristjanu Sušinskemu, zadevo pa poslali v ponovno sojenje. Delno so ugodili tudi nekdanjemu predsedniku uprave Maksime Holdinga Nastji Sušinskemu, in sicer v delu, ki se nanaša na očitke Bavčarju in Kristijanu Sušinskemu glede pranja denarja.
Tožilec je konec marca, ko je steklo ponovljeno sojenje, pojasnil, da Bavčarju očita napeljevanje k zlorabi položaja nekdanjega predsednika uprave Pivovarne Laško Boška Šrota in pranje denarja, medtem ko se bratoma Sušinski očita pranje denarja. Kozina Nastji Sušinskemu očita, da je vedel, da denar izvira iz kaznivega dejanja zlorabe položaja, ki ga je storil Šrot, ter da ga je z namenom, da bi prikril njegov nezakonit izvor, z nakazilom Bavčarju in Kristjanu Sušinskemu dodatno opral.
Sojenje v omenjeni zadevi se vrti okrog preprodaje delnic Istrabenza. Pivovarna Laško je leta 2007 7,3-odstotni delež v Istrabenzu prodala hčerinski družbi Plinfin za 23 milijonov evrov, nato pa prodala Plinfin za vsega 7500 evrov Sportini, ta pa 1. oktobra 2007 za 24,9 milijona Microtrustu v lasti Nastje Sušinskega. Istega dne je Microtrust prodal Istrabenzov paket Pom-Investu za 49,2 milijona in s tem zaslužil 24,3 milijona evrov.
Po mnenju tožilstva je sporno tudi dejstvo, da je Pivovarna Laško, ki je glede omenjene prodaje že imela sklenjeno opcijsko pogodbo z Microtrustom, na opcijske pogodbe s Sportino pozneje vpisala isti datum, kot je bil na prvih pogodbah.
Komentiraj
Ne vem namreč kaj naj naredim s štirimi delanicami, ki so mi še ostale.
Če je nekdo kupljeno za 23 milijonov, nato za vsega prodal za 7500 evrov in je in ta spet prodal za 24,9 milijona kdove, če se ne bi dalo z mojimi štirimi delanicami tudi tako prodajat pa kupovat.
Sodišče je namreč sodbo razveljavilo.
Kakorkoli to nasprotuje orkestrirani medijski kampanji, si v bistvu napisal eno zelo točno zadevo. Propad podjetja sam po sebi še ne pomeni, da je zadaj kaznivo dejanje. Podjetje se rodi, posluje, je uspešno, potem pridejo težave in podjetje ugasne in propade. To je povsem naravno stanje stvari v tržnem gospodarstvu in življenju nasploh.
E, zdaj pa je stvar na tožilcih, če mislijo, da je nekdo z zloraba položaja potisnil podjetje v bankrot in si s tem kaj nakradel ali oškodoval upnike, da to lepo dokažejo na sodišču.
In pika, ta bo plačal kazen ali pa šel v zapor. Ni pa nekdo lopov že zaradi tega, ker je bil tam zraven, ko je podjetje propadlo.
Lahko je imel najboljše namene, in če je delal vestno, mu ne more nihče očitati, da je uničil podjetje naklepno.
Govorim nasplošno, ne samo na primeru IB, da je jasno.