Kot je dejal Bržan, ki se je z ministrom pogosto pogovarjal tudi v imenu sosednjih občin, je bilo sodelovanje z Brežanom sicer korektno, "a še ni pripeljalo do točke, v kateri bi lahko z gotovostjo trdili, da imamo jasno rešitev za dolgoročno, učinkovito in varno vodooskrbo slovenske Istre".

"Zato upam, da bo njegov naslednik na ministrskem položaju problematiki pitne vode v naši regiji namenil še več pozornosti in pospešil vse postopke, ki jih mora država izpeljati, da bi izpolnila svojo dolžnost do naših občanov," je dodal.

Po lanski suši, med katero so morali v slovensko Istro vodo dovažati tudi s tovornjaki, so se predstavniki ministrstva za naravne vire in prostor ter primorskih občin dogovorili o vrsti ukrepov. Nekaj dodatne vode je v začetku leta dejansko priteklo v sistem Rižanskega vodovoda, potem ko so obnovili povezavo s tržaškim vodovodom čez Miljske hribe.

Drugi kratkoročni ukrepi, ki jih je napovedal minister Brežan in za katere je ministrstvo namenilo 2,5 milijona evrov, še niso v celoti uresničeni. Gre za odpravo ozkih grl na magistralnem cevovodu Rodik-vodarna Rižana, posodobitev vodarne Gabrijeli, povezavo rezervoarjev Slušnica in Hrib ter naložbo v opremo obstoječega vodnjaka na črpališču vode Klariči.

Na predlog ministrstva za naravne vire in prostor je vlada tudi namenila 92 milijonov evrov evropskih in domačih sredstev za srednjeročne naložbe, ki naj bi jih bilo mogoče izvesti do leta 2026 ali 2027. Gre za povezovanje regionalnih vodovodov v Istri, na Krasu in na Notranjskem, nadgradnjo kraškega vodovoda iz Brestovice in izgradnjo novega povezovalnega vodovoda iz vodarne Korotan pri Postojni do Rodika.

Srednjeročni ukrepi bi že pomenili veliko olajšanje, vendar predvsem na Rižanskem vodovodu opozarjajo, da bo končna rešitev šele zadrževalnik vode. V času ministra Brežana so opustili načrte za zadrževalnik na Suhorci v Brkinih. Napovedali so iskanje drugih možnosti, med drugim zadrževalnik blizu izvira Rižane pod Kubedom, a še niso dorekli ničesar.