Titov zdravnik, Predrag Lalević, na obletnico Titove smrti odkriva še zadnje podrobnosti dosmrtnega predsednika SFRJ. V svojem pripovedovanju opisuje tudi trenutke, ko je predsednika moral izklopiti z aparatov. Tito naj bi umrl v deliriju, prepeval si je ruske pesmi in sanjal Kitajce.
Izpoved Titovega zdravnika: "Jaz sem izključil aparate"
Svet
87-letni kirurg dr. Predrag Lalević, ki je bil zadnjih 16 let maršalovega življenja z njim na vsakem koraku, je za hrvaški Jutranji list opisal zadnje štiri mesece Titovega življenja v bolnici v Ljubljani. Dr. Lalević je bil del zdravniške ekipe, ki se je štiri mesece borila za Titovo življenje, na koncu pa je bil prav on tisti, ki je za umrlim maršalom izklopil aparate.
Titovo zdravje je bilo, pove Lalević, v splošnem zelo dobro, javnosti pa ni bilo nikoli razkrito, da je predsednik SFRJ bolehal za sladkorno boleznijo. Tito je sicer najbolj trpel zaradi revmatskega obolenja nog, zaradi katerega si je pri hoji pomagal s palico. Ko so na začetku leta 1980 zdravniki videli, da bolečinr postajajo vedno hujše, so Tita preselili v ljubljanski klinični center.
"V jutranjih urah smo pričeli s hemodializo," zadnji dan maršalovega življenja opisuje Lalević. "Kmalu zatem je prišlo do drastičnega padca krvnega pritiska, ki se nikakor ni popravil, hemodializa je morala biti prekinjena. Vsi člani zdravniške ekipe, dežurni zdravniki in najboljše medicinske sestre, ki so negovale predsednika, so se nagnetli okrog maršalove postelje. Tito je počasi umiral. Respirator je delal normalno, na EKG-ju pa so se že opažale spremembe, ki so nakazovale bližajočo se smrt."
"Ob 15.05 je EKG pokazal ravno črto," nadaljuje Lalević "kar je pomenilo, da je maršalu srce za vedno prenehalo biti. V popolni tišini smo vsi zbrani okrog postelje obstali še kakih 15 minut," pripoveduje Lalević in nadaljuje, da je nato pogledal profesorja Bogdana Breclja, najstarejšega zdravnika v ekipi, in mu pokazal na aparate, ki so z zvočnimi signali še vedno delali. Brecelj je prikimal z glavo, kar je bil znak, da Lalević izklopi aparature. "Najprej sem izključil respirator, nato EKG monitor, spodbujevalnik in elektronsko tlačilko … zatem sem zapustil sobo," pove Lalević in zaključi, da je potreboval dolgih šest mesecev, da se je pobral po maršalovi smrti.
Tito je umrl v Kliničnem centru v Ljubljani v nedeljo 4. maja 1980. Njegovega pogreba v Beogradu se je 8. maja 1980 udeležilo več kot 200 visokih uradnikov iz 127 držav sveta.
Saj veste , Dokler živimo s tujim denarjem , je lahko živeti. Imeli smo 28 milijard dolga. In ko se je veliki diktator ohladil , je pustil za sabo luknjo in nedokončane probleme , ki so se sprevrgli v največjo moro bratstva in enotnosti. Ker če si že faca v politiki , pusti še drugim in drugače mislečim , da živijo , ne pa končajo na Golem otoku. Desetletja smo imeli samo eno partijo in na račun partije povzpetništvo.
Po smrti parola , Druže Tito mi ti se kunemo , da sa tvoga puta ne skrenemo. Prvi smo obrnili hrbet tej poti in odjebali Jugopartijo. Odprli smo pot novim Titom , ki so z leporečjem pripeljali še to državo na rob propada. Veste , če se spomnite je pisalo v Ajdovščini na kasarni Posle Tita drugi TITO. In res smo ga dobili.
Veste nočem lajnat , eni pravite , da tisti , ki smo takrat živeli razumemo , ostali pa ne razumejo kako smo živeli dobro. Na račun takšnega razmišljanja danes ne znamo potegniti ene poteze , ker čakamo , da nas bo nekdo čudežno vodil . Ti časi so mimo , in časi ko si je Tito sposojal kredite pri tolikih prijateljih , večina je bila diktatorjev, vsi ti so že zdavnaj ali ubiti ali pa strmoglavljeni . Veste , večina tovarn je bila v kurcu , ampak se je umetno vzdrževalo vse s krediti. In samoupravljanje je bilo eno samo zgubljanje časa po sestankih delavskega sveta in tozdih in sozdih in poslušanje masturbacij kako je treba misliti samoupravljalsko. In komunizem , je zame isto kakor krščanstvo , ker je narejen samo zato , da se ga je uporabljalo za potupljanje ljudi in vladanje brez konkurence.
Res so obstajale vrednote , ki še danes pomenijo vrednote , ki jih lahko samo sanjaš. Živeli smo skromno , ampak na kredit. Že Frojd je rekel , ko zmanjka denarja , je konec ljubezni , nema više ljubavi , naš narod pa je to zelo kmalu tudi dokazal.