Izolsko šolstvo v cerkvi praznovalo 800. obletnico

Med raziskovanjem izolske zgodovine v zadnjih nekaj letih so se v starih zapisih pojavili pomembni datumi zgodovine javnega šolstva v Izoli. Po nedavno odkritih dokumentih je bila prva javna šola v Izoli ustanovljena leta 1212, torej pred natanko 800 leti. Danes so ob prisotnosti predsednika republike Danila Türka, izolskega župana Igorja Kolenca in predstavnika skupnosti Italijanov Silvana Saua na novo odkrili prenovljeno spominsko ploščo, ki opozarja na pomen šolstva v tem ribiškem mestecu.

Iz leta 1212 namreč izhaja prvi znani zapis, ki govori o javnem učitelju. Pomembni prelomnici v zgodovini javnega šolstva sta tudi leto 1419, ko je takratni generalni svet pod občinsko ložo ob zvonjenju zvonov sprejel sklep o ustanovitvi javne šole in imenovanju njenega ravnatelja, ter leto 1794, ko je bila v Izoli ustanovljena gimnazija v prostorih bivšega samostana na Ulici sv. Katarine. V spomin na ustanovitev gimnazije stoji na zgradbi ob nekdanji javni šoli spominska plošča, ki jo je občina pred kratkim obnovila.

Zvečer, ob 19. uri, bo v Manziolijevi palači na to temo potekala tudi Delavnica izolske zgodovine, ki jo bo vodil Silvano Sau.

Odkritje prenovljene spominske plošče je potekalo v okviru proslave ob 800. obletnici prve javne šole v Izoli je potekalo danes ob 11. uri, v cerkvici sv. Katarine ob stari italijanski šoli na Gregorčičevi ulici 21. Ta je bila v preteklosti sicer uporabljena kot telovadnica, kar je bila navsezadnje navada pri sakralnih objektih v bivši Jugoslaviji (podobno je bilo tudi z objekti v Kopru). Dogodek je bil obogaten z glasbenimi in igranimi vložki, za katere so poskbeli izolski osnovnošolci, oblečeni v kostume z začetka prejšnjega stoletja.

"Poglavje šolstva je zelo dragoceno za naše mestece in pričelo se je že leta 1212, ko je nek učitelj Peter pričel učiti pisanja, branja in računanja izolske otroke. Šolstvo se je takrat financiralo delno iz javnega, občinskega denarja, deloma pa so za to plačevale družine oziroma posamezniki. Tako je bilo potrebno za obiskovanje šole v uradnem jeziku otrokom plačati dva dukata, za obisk šole v t. i. vulgarnem jeziku pa en dukat. Bil je to tudi čas, ko so rasle prve občine na tem ozemlju in razvoj znanosti je imel za to velik pomen," je razložil Silvano Sau.

Varčevanje pri šolstvu pomeni varčevanje na prihodnosti in razvoju?

Izolski občinski svetnik je ob koncu svojega govora še poudaril: "Izražam globoko zaskrbljenost, kajti v okviru varčevalnih ukrepov bodo zelo prizadeli ravno izobraževalni sistem. Tako bodo to najbolj občutili ravno tisti, ki naj bi pomenili prihodnost našega prebivalstva. Razvoja brez šolstva ni in zato je treba tudi v okviru varčevanja skrbeti za to, da bodo sredstva za šolski sistem vedno prisotna."

Glede varčevalnih ukrepov je svojo zaskrbljenost izrazil tudi predsednik in predsedniški kandidat dr. Danilo Türk: "Mislim, da je pri njih treba dobro premisliti, da ne bodo šle predaleč in da ne bodo posegle v tiste prvine šolskega sistema, ki bi nam kakor koli otežile prihodnji razvoj. Danes se veliko teh odločitev sprejema hitro, brez dobrega strokovnega premisleka," je pojasnil predsednik. Zato je po njegovem mnenju treba paziti, da ne pride do pretiranih napak oziroma da se jih čim prej sproti popravi. "Razumemo krizne razmere, prav gotovo, in razumemo nujnost ukrepanja, ampak če pride do napak, naj se popravijo." 

Deli novico: