Oljkarstvo še v povojih

Oljka in njen najbolj značilen produkt – oljčno olje, je po svetu zelo cenjena in iskana dobrina,     še posebej zaradi strogih klimatskih pogojev, ki jih zahteva to drevo.

Oljka namreč uspeva le na omejenem območju, večinoma v Sredozemlju do 250 metrov nadmorske višine. Oljkarstvo je sicer že zelo stara panoga, poznali so jo stari Grki, od tod pa se je razširila po celotnem Sredozemlju.

Danes imamo v slovenski Istri okrog 1000 oljkarjev, večina od teh se s panogo ukvarja ljubiteljsko, kar pomeni, da je pridelka dovolj ravno za eno družino. Približno 200 je takšnih oljkarjev, ki z dejavnostjo ustvarjajo nekoliko večji posel, le en oljkar na Obali pa se preživlja izključno s prodajo oljčnega olja. Ostali imajo večinoma še kakšno dopolnilno dejavnost, med njimi;  zelenjadarstvo, vinarstvo ali kmečki turizem, je povedala Mirijana Klodič, predsednica Društva oljkarjev Slovenske Istre.

Po besedah Klodičeve je oljkarstvo kot panoga v razmahu le zadnjih dvajset let, glede na konfiguracijo terena v Slovenski Istri, pa po ocenah Klodičeve ne bomo mogli nikdar konkurirati velikim španskim izvoznikom oljčnega olja, "lahko pa gradimo na kvaliteti, poreklu in zgodbi". Ena od takih zamisli so oljčne poti, ki bi jih lahko vzpostavili po vzoru vinskih.

"Trenutno se ravno piše strategija o oljkarstvu. Mislim, da bi vse moralo iti v smeri, da se loči večje in manjše pridelovalce, se pravi tiste, ki to delajo bolj za hobi in tiste, ki se s tem ukvarjajo profesionalno," pravi Klodičeva.

Med večje spadajo predvsem tisti, ki letno pridelajo dva do tri tisoč litrov olja. Sicer se v panogi kriza bistveno ne pozna, zavedanje pomena izdelkov domačega porekla in želja ljudi po zdravem življenju pa pomagajo pri prodaji olja. Ta so iz leta v leto kvalitetnejša, kar dokazujejo tudi mednarodne nagrade naših oljkarjev.

Vinogradništvo in vinarstvo trdo v sedlu

S pridelavo grozdja v vino se na obali ukvarja približno 1000 ljudi, letno pa se "obrne" 22 milijonov evrov, je povedal enolog Iztok Klenar. Recesija se sicer pozna tudi v tej panogi, vendar ne tako agresivno kot drugod. Vinogradniki so slabših in boljših letin vajeni, gospodarska situacija je tukaj v drugem planu. "Refošk ima od vedno svoj trg, v osprednje v zadnjem času prihaja tudi Malvazija, tako, da strahu za vinarje mislim, da ni." Celotno situacijo Klenar ocenjuje kot pozitivno, še največja skrb pa je urbanizacija, ki jemlje vitalni prostor vinogradom. "Mislim, da bo tu potreben konsenz, da mora ostati 1500 ha površin v slovenski Istri namenjenih tej panogi."

Vse več je sicer tudi povezovanja vinogradništva kot kmetijske panoge v turistične zgodbe, se pravi zaledna prenočišča, ponudba hrane in jasno, lastnih vin. Omenjena kombinacija se po besedah Klenarja zelo dobro obnese.

Ribištvo potrebuje reorganizacijo

Povsem drugačno stanje kot v vinogradništvu in oljkarstvu je trenutno v ribištvu, je prepričan ribič Zlatko Novogradec. "Stanje je iz leta v leto slabše", razočarano pravi Novogradec. Največja težava je v tem, da je za naš kos obale ribičev enostavno preveč. Trenutno v Sloveniji deluje 60-65 ribičev, rib pa je iz leta v leto manj. V Izoli in Kopru je situacija še vedno boljša kot v Piranu, kjer je velik del zaliva tako ali drugače zaščten, prostora za ribarjenje je tako vse manj.

"Upam, da bo čim prej sprejeta nova zakonodaja s katero se bo omejilo število ribičev. Tako se bodo s panogo ukvarjali samo tisti, ki od tega res živijo in jim ne pomeni le neke dopolnilne dejavnosti." Novogradec sicer pozdravlja iznajdljivost ribičev, ki se poleti vse bolj usmerjajo v turistične dejavnosti (organizacija ribiških piknikov na barki), vendar si tega ne morejo privoščiti vsi, že zaradi velikosti bark.