MOP javno obravnavo v okviru javne razgrnitve hrvaškega Programa raziskovanja in izkoriščanja ogljikovodikov na Jadranu in njegovega okoljskega poročila pripravlja skladno z določili 43. in 45. člena Zakona o varstvu okolja, so sporočili z ministrstva. Dokumente bodo na javni obravnavi v imenu Republike Hrvaške predstavili Barbara Dorić, Uprava Agencije za ogljikovodike, Mirko Mesarić, IRES Ekologija d. o. o. in Anamarija Matak, Ministrstvo za zaščito okolja in narave.

"Gre za nevarnost širjenja oljnega madeža v slovenske vode," je v Odmevih na vprašanje, za kakšno vrsto grožnje pri črpanju nafte gre, odgovoril vodja Morske biološke postaje Vlado Malačič. "Če pride do katastrofe. Sicer pa bi se ob izrednih pogojih pri normalnem delovanju lahko kakšne sledi ogljikovodikov poznale pri nas," je ob tem dodal.

Kot primer je navedel dve vrtini, ki se nahajata v geografski širini Poreča, kjer naši južni sosedi izkoriščajo plin. Vrtini sta okoli 50 kilometrov odddaljeni od slovenskih voda in ob morebitni nesreči in pihanju juga, bi imeli nekaj dni časa za ukrepanje. V kolikor bi bile te vrtine oddaljene, denimo, le 10 kilometrov, pa se ta reakcijski čas ustrezno zmanjša. "Zato je to treba razčistiti," je povedal strokovnjak in se vprašal, koliko severno nameravajo hrvaški kolegi postavljati te ploščadi.

Kaj pa ukrepi ob morebitni nesreči?

Kot je še povedal Malačič, je malo verjetno, da bi severneje od Pulja črpali nafto, če pa bi črpali plin, so možnosti za onesnaženje mnogo manjše. Ob tem pa je poudaril, da je v hrvaškem poročilu pogrešal ukrepe, kako bi ravnali ob morebitni nesreči.

Nad strateško študijo so presenečeni tudi v slovenskem Greenpeaceu. "Spremljajoča strateška študija presoje vplivov tega načrta na okolje, ki bi naj takšna tveganja preučila, je bila narejena v rekordno hitrem času, pušča odprtih veliko vprašanj, tudi čezmejnih vplivov na slovensko morje in obalo ne obravnava podrobneje," je hrvaške načrte na novinarski konferenci komentirala vodja, Nina Štros. Slovenski Greenpeace pa se je pridružil združenju nevladnih organizacij pod imenom S.O.S. za Jadran, ki od hrvaške vlade zahteva opustitev načrtov, zagovarjajo pa tudi moratorij na črpanje nafte v Jadranu.