Predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković je po včerajšnjem srečanju z generalnim sekretarjem Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) Angelom Gurriom v Parizu izrazil pričakovanje, da bosta Slovenija in Madžarska spoštovali politične odločitve EU in podprli članstvo Hrvaške v OECD.
HRVATI PRIČAKUJEJO NAŠO POMOČ: Slovenija odgovarja, da gre za načelno vztrajanje
Slovenija
Hrvaška je letos zaprosila za članstvo v OECD. Slovenija in Madžarska sta napovedali, da bosta nasprotovali vstopu Hrvaške v organizacijo. V Zagrebu ocenjujejo, da Ljubljana nasprotuje hrvaškemu članstvu zaradi dvostranskega vprašanja meje, medtem ko Slovenija poudarja, da gre za načelno vztrajanje pri spoštovanju mednarodnopravnih zavez. Madžarski pomisleki letijo predvsem na obnašanja Hrvaške v sporu med hrvaško vlado in madžarsko energetsko družbo Mol o upravljanju v hrvaški Ini.
Plenković je včeraj izjavil, da v EU obstajata "načelno stališče" in "zelo jasna politična odločitev" o medsebojni podpori članic EU pri vstopu v OECD, s katerima je seznanjen tudi Gurria. "Pričakujem, da bosta tako Slovenija kot Madžarska spoštovali odločitev EU in podprli Hrvaško na njeni poti v OECD, ker je to nenazadnje zaradi medsebojnih gospodarskih odnosov, blagovne menjave in krepitve položaja Hrvaške v mednarodnih finančnih in gospodarskih organizacijah tudi v njunem interesu," je Plenkovićevo izjavo predvajal hrvaški radio. Plenković je tudi dejal, da ima Gurria "zelo afirmativno stališče o Hrvaški in njenih prizadevanjih za vstop v OECD".
Svet OCED bo kmalu obravnaval kandidaturo šestih držav za članstvo v organizaciji. Poleg Hrvaške sta kandidatki za članstvo v OECD iz EU še Bolgarija in Romunija, na članstvo se prav tako pripravljajo Argentina, Brazilija in Peru.
Plenković je s pogovori z Gurrio začel dvodnevni obisk v Franciji, v okviru katerega se bo v torek v Parizu udeležil srečanja na vrhu One Planet, ki je usmerjeno k izboljšanju učinkovitosti zniževanja toplogrednih plinov in iskanja rešitev za prilagajanje obstoječih sistemov.
Ko gre za njihovo korist, je potrebno brezpogojno spoštovati mednarodne predpise, politične odločitve EU, mednarodno pravo, ipd.
Popolnoma nasprotno pa, ko njihovega interesa in koristi ni, takrat jim kar naenkrat ni več nič potrebno spoštovati.
V kolikor hrvaška politika meni, da je že "zelo jasno politično odločitev EU" potrebno spoštovati, kaj šele odločbe mednarodnih sodišč, pomeni, da je za njih arbitražna sodba obvezujoča in veljavna.
Namreč, politika EU je zelo jasno in javno napovedala, da je potrebno odločbo arbitraže spoštovati!
In kaj zdaj, gospoda dvolična?